Marina Abramović je brez dvoma ena_den največjih umetnic_kov našega časa. Od začetka svoje kariere v Jugoslaviji v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer je obiskovala Akademijo za likovno umetnost v Beogradu, je Abramović vzpostavila performans kot vizualno umetniško obliko. Telo je bilo vedno tako vsebina kot medij njenega dela. V raziskovanju fizičnih in duševnih meja svojega bitja je preživela bolečino, izčrpanost in nevarnost v prizadevanju za čustveno in duhovno preobrazbo. Abramović zanima ustvarjanje del, ki ritualizirajo preprosta dejanja vsakdanjega življenja, kot so ležanje, sedenje, sanje in razmišljanje kot dejansko manifestacijo edinstvenega duševnega stanja. Kot ključna_i član_ica generacije pionirk_jev uprizoritvenih umetnic_kov je Abramović ustvarila nekaj najbolj zgodovinskih zgodnjih performativnih del in je ena redkih, ki še vedno ustvarja pomembna trajajoča performativna dela.
Med letoma 1975 in 1988 je Abramović nastopala z nemškim umetnikom Ulayem, po ločitvi leta 1988 pa je znova začela delovati samostojno. Svoje delo s performansi, zvokom, fotografijo, videom, skulpturami in "prehodnimi predmeti za človeško in nečloveško uporabo" je do leta 1995 predstavila na samostojnih razstavah v poglavitnih ustanovah v ZDA in Evropi, vključno v Eindhovnu, Parizu, Berlinu in Oxfordu. Njeno delo pa je bilo vključeno tudi v številne obsežne mednarodne razstave, vključno z beneškim bienalom. Po letu 1995 je uspeh nadaljevala z odmevnimi razstavami tudi v Dublinu, Edinburghu, Bernu, Valenciji in navsezadnje New Yorku. Po letu 2000 tudi v odmevni razstavi Berlin-Moscow, pa tudi s solo šovi v Hannovru in na Japonskem.
Marina Abramović je poučevala in predavala v Evropi in Ameriki, med drugim v Hamburgu in Parizu, sedem let pa je bila profesorica za performativno umetnost v Braunschweigu. Prejela je častne doktorate v Chicagu, Plymouthu in Massachusettsu. V obilici nagrad izstopajo Zlati lev za najboljšo_ega umetnico_ka na beneškem bienalu leta 1997 za izjemno video montažo / performans Balkan Baroque ter kar nekaj odmevnih nagrad za njeno delo v New Yorku. Leta 2010 je imela svojo prvo večjo retrospektivo v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku, ki si jo je ogledalo več kot 850.000 obiskovalk_cev. Njena zadnja uspešna dela so potovala v Moskvo, Milan, Malago, London in na Norveško. Umetnica je nastopila v gledališkem delu The Life and Death of Marina Abramovic Roberta Wilsona tudi v Torontu in New Yorku. Dokumentarni film mreže HBO o njenem delu je bil predvajan tudi na Sundance festivalu, prejel pa je nagrado občinstva na Berlinalu. Abramović je ustanovila Inštitut Marine Abramović, platformo za nematerialna in trajajoča dela, ki si želi ustvarjati nove možnosti sodelovanja med mislicami_eci na vseh področjih.