Delo Stefanie Seibold, ki se manifestira v različnih oblikah, se vseskozi vrti okrog osnovne osi – zanimanja za gib, performativno v odnosu do spola in drugih elementov, ki jih lahko povežemo s performativnim in gledališkim. Posebej jo zanimajo premiki pomena skozi rekontekstualizacijo podob in drugih označevalcev, ki merijo na queer branja. Vrsta site-specific instalacij, imenovanih City of Women / Mesto žensk, ki se je začela leta 2005 v galeriji v Liègeu (Belgija), se je nadaljevala jeseni, 2006 v lezbičnem klubu Monokel. Naslov se navezuje na idejo separatistične utopije, instalacije pa tvorijo specifično naracijo, sestavljeno iz elementov dela Stefanie Seibold v specifičnih trenutkih v prostoru.
Na specifično prizorišče – klub – se je odzvala tudi z DJ/VJ dogodkom na otvoritveni večer ob sodelovanju Marthe Van Dessel iz bolwerK interrational (Antwerp).
Instalacija City of Women v lezbičnem klubu Monokel je vključevala video performans I Am Not Half the Man I Used to (Nisem več niti pol človeka, kakršna sem nekoč bila) iz Utrechta 2005. V tem delu igralka iz Bruslja Tara Casey uprizori fragmentirano verzijo dela besedila, v katerem poskuša osmisliti koncept pogleda. V tekstu teče razprava o tem, da morajo ženske gledalke v določenem trenutku izvesti lezbični pogled, ki se ga teorija v velikem loku izogiba. Drugi del instalacije je serija iz leta 2004 z naslovom Suffragette City / City of Women (Mesto sufražetk / Mesto žensk), sestavljena iz osmih video performansov, izrezanih iz dolgih, improviziranih performativnih seans. Prizori se odvijajo v sobi pred steno. Performerki se pojavita kot hibridni bitji; pravzaprav sta različici ene in iste stvari. Nosita rdeče lasulje, nogavice za telo, črne najlonke in podvezice. Erotične reference in rekviziti so uporabljeni za ustvarjanje prostora za karnevalske napore, ki zadevajo reprezentativno, ljubezen, seksualno in sorodna razmerja.
A Reader, vizualni arhiv, narejen leta 2006, je skozi vse leto distribuiran na različnih prizoriščih in v različnih kontekstih; prvi je bil simpozij z naslovom Feminist Legacies and Potentials in Contemporary Art Practice, ki je potekal marca, leta 2006 v Utrechtu. Trije posterji z naslovom A Reader so v prvi vrsti neodvisni vizualni izdelek Stefanie Seibold, hkrati pa predstavljajo tudi kontekst za njeno splošno delo – posebej v vlogi queer in feminističnega fanzina. Njihov namen je predstaviti polje želja skozi kombinacijo podob in drugih materialov, ki obstajajo samo v 'vmesnem’ prostoru, ki se morajo vedno znova ponovno vzpostavljati v razpokah in škrbinah, ki jih pušča katerekoli hegemonistični diskurz, kakršen je npr. tudi heteroseksualnost. Posterji tudi predstavljajo kraljestvo politike, ki se ukvarja z razvojem strategij za denaturalizacijo normativnih konceptov identitete, teles, spolnosti in spola. Na festivalu Mesto žensk 2006 so se posterji delili ob nakupu vstopnic za določene prireditve.
Stefanie Seibold
