Leja Jurišić je diplomirana pravnica, koreografinja in plesalka. Leta 1991 je postala jugoslovanska državna prvakinja v športni gimnastiki. Kot predstavnica mlajše generacije slovenskih koreografov je debitira z odmevno kritično solo predstavo R’z’R (2005), s katero je na festivalu Gibanica (2005) osvojila posebno nagrado žirije. Leja Jurišić deluje kot solo ustvarjalka (Balet upora, 2012), v ustvarjalnih tandemih (s Tejo Reba je soavtorica dueta Med nama, 2009; Zofa, 2011; Druga svoboda, 2013) in kot koreografinja (Pot v Jajce, 2009). Skupaj s Tejo Reba je prejemnica nagrade Ksenije Hribar 2013 za perspektivni koreografinji, v istem tandemu pa je tudi del newyorškega Online Biennala (Life After Conceptual Art, 2013). Poleg koreografskega dela Leja Jurišić sodeluje kot plesalka s koreografi/njami in režiserkami/ji kot so Tim Etchells/Forced Entertainment (The Last Adventures, 2013), Sebastijan Horvat (Utopija I, in Utopija II, 2009), Janez Janša (Fake it!, 2007) in Meg Stuart (It’s not Funny, 2006). Jurišić ni neznanka kritikam socialnih, ekonomskih in političnih izkrivljanj posameznih in kolektivnih svoboščin, tako zaznava človeško telo kot močan emancipacijski mehanizem za ustvarjanje izkušenj revolta - za plesalke/ce in za člane/ice občinstva.
