Svetlana Slapšak je antropologinja in doktorica antičnih študij. V Beogradu je leta 1984 doktorirala na Oddelku za klasične študije Filozofske fakultete. V letih 1972–1988 je bila zaposlena na Inštitutu za književnost in umetnost, ves čas je aktivno sodelovala v gibanjih za človekove pravice, svobodo izražanja in zoper smrtno kazen. Trikrat so ji odvzeli potni list, preganjala jo je tajna policija in navkljub oprostilni sodbi ob montiranem sodnem procesu je bila leta 1988 odpuščena z Inštituta. Preselila se je v Ljubljano (1991), kjer je že od leta 1986 na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete predavala srbsko in hrvaško književnost, avantgardo in žensko književnost. Predavala in gostovala je v Zagrebu, na ljubljanski ISH, kjer je bila tudi dekanka, in na številnih univerzah in inštitutih v Evropi, ZDA in Kanadi, bila nosilka evropskih projektov, direktorica Srbskega kulturnega centra Danilo Kiš in direktorica Inštituta za balkanske in sredozemske študije in kulturo v Ljubljani. Leta 2014 se je upokojila. Objavila je več kot 70 knjig: znanstvenih študij, zbirk esejev, prevodov, romanov, dram, libretov, potopisov in otroških knjig, okoli 400 študij in razprav ter okoli 2000 esejev. Prejela je tudi kopico literarnih, mirovniških in drugih nagrad.