Boulogne, Marijs; De Bosschere, Sara: Večna medikacija

Naslov Večna medikacija
Tip Gledališče
Datacija 13. oktober 2005
Prizorišče KUD France Prešeren
Mesto produkcije Ljubljana, Slovenija
Produkcija Mesto žensk
Koprodukcija KUD France Prešeren
Jezik angleško
Format 720x576 pxl
Trajanje 57' 59"
URL Mesto žensk
Evidenčna številka CoW-2005--28
Število del v skupini 4

Sinopsis

 

Večna medikacija je gledališka predstava, ki jo je leta 2003 ustvarila flamska performerka Marijs Boulogne v sodelovanju s francosko govorečo belgijsko igralko Manah Depauw, s katero sta tudi odigrali premierno predstavo. Trenutno je vlogo Manah Depauw prevzela flamska igralka Sara De Bosschere (gledališki kolektiv De Roovers).

 

Večna medikacija pripoveduje zgodbo o Rozi, dekletu, ki ne joče. Oplodi jo JesusChristMachine (aluzija na Hamletmachine Heinerja Müllerja?) in kmalu rodi – skozi drobovje – božjega vnuka. Bog se pojavi v obliki govoreče žarnice, nosečnost pa ponazarja lubenica, ki raste pod Rozinim krilom. Ker se otrok razvija v Rozinem drobovju, zaustavi njeno presnovo: lubenico je treba odrezati/splaviti. Z božjo pomočjo Roza končno (iz noge) rodi majhnega dečka, ki nikoli ne joka. Zgodba se zaključi z Rozinim zaprtjem v umobolnico, detomorom in procesom, na katerem je Roza obsojena na zdravljenje brez konca.

 

Večna medikacija je performans, narejen v slogu ‘fairground’ gledališča. Marijs Boulogne obravnava gledališke trike na otročji, luciden, pa tudi perverzen način. Skatološka moč je skrita za navidezno nedolžnostjo dveh energičnih, radoživih in brezskrbnih deklet. Neprisiljen, samoumeven način, s katerim se lotevata obscenosti in nasilja, vodi zaradi predmeta obravnave - spočetja in rojstva božjega vnuka - v obliko religiozno obarvane pornografije.

 

Ime dekleta – Roza – izhaja od sv. Roze iz Lime (1586- 1617). V Večni medikaciji - o čemer pripovedujejo tudi izkušnje številnih mistikinj iz istega obdobja - se verska ekstaza zlahka sprevrže v delirij z močnim seksualnim nabojem. Svetost in bogoskrunstvo hodita z roko v roki. V tem delu Marijs Boulogne (kot tudi v njenih kasnejših projektih) dominira radikalna, ženska telesnost. Pozornost je osredotočena na notranjost telesa. Bolj kot prsi in trebuh jo zanimajo pička in drobovje, drek, menstrualna kri in druge telesne tekočine. Kaos, ki ga v Rozinem telesu povzroči nosečnost, dobi svojo antitezo v kaosu, nesnagi in umazaniji, ki ostane na odru po koncu predstave. Večno medikacijo lahko umestimo tudi v kontekst tradicionalne flamske senzibilnosti do grotesknosti, mračnosti in vitalnosti.

 

— Marianne Van Kerkhoven

Avtor/ica, skupina

Skupina del

Produkcija

Koprodukcija

KUD France Prešeren

Izbor

Spletna razstava