Orlin, Robyn: Mi, ki moramo sesati lizike v ovitkih...

Naslov Mi, ki moramo sesati lizike v ovitkih...
Tip Performans, Plesni performans, Plesno gledališče
Datacija 7. oktober 2005
Prizorišče Cankarjev dom
Mesto produkcije Ljubljana, Slovenija
Produkcija Cankarjev dom
Koprodukcija Mesto žensk
Format 720x576 pxl
Trajanje 22' 25"
URL Mesto žensk
Evidenčna številka CoW-2005-PERF-721

Sinopsis

 

Južnoafriška umetnica Robyn Orlin je korenito posegla v koreografijo in uprizoritveno umetnost v domovini in s svojimi stvaritvami razgalila in stigmatizirala njeno resničnost, polno nasprotij. Orlinine provokativne teme in oder – prostor, na katerem se pogosto spopadata vesolji belih in črnih, vključno s pripadajočimi stereotipi – so postali znani po vsem svetu. Tako kot edinstveni naslovi njenih del (Če ne moreš spremeniti sveta, spremeni zavese, 1990; Eksplozija zvezd ni rezervirana samo za tiste, ki imajo vstopnice, 1994; Očka, ta komad sem videla že šestkrat, pa še vedno ne vem, zakaj se trpinčijo, 1999; Prihodnost je morda res svetla, ni pa nujno oranžna!!!, 2001 itn.)

 

Mi, ki moramo sesati lizike v ovitkih ...(We must eat our suckers with the wrappers on..., 2001) – naslov je sposojena fraza, ki jo uporabljajo prebivalci Johannesburga – je delo, polno ‘seksualno prenosljivih’ aluzij. To je rekviem za aids, žalovanje in praznovanje, ki v nas budi sočutje in zaskrbljenost. Delo v izvedbi 15 mladih južnoafriških plesalcev iz skupine Market Theatre Laboratory uporablja avtentično afriško izrazje: tradicionalno petje, ritmično udarjanje z nogami in bobnanje po pločevinastih predmetih, besedila naravnost iz oglasov javnih služb, ročno izdelane igračke za zvočne in scenske efekte, poplavo rdeče tempere ... Med vso predstavo se kamera v živo premika med odrom in občinstvom in meša naključne podobe ‘nas’ in ‘njih’ (in lizik). Delo je olepšano s humorjem in šarmom, za katerima pa se skriva klic na pomoč trpeče dežele, v kateri so si politiki oprali roke pred odgovornostjo, pri reševanju problema aidsa v Afriki pa je bolj kot ne odpovedala tudi mednarodna skupnost. Občinstvo dobesedno postane del predstave. V naš fizični prostor ‘vdrejo’ plesalci in ‘grožnja smrti’. Soočeni smo z ogromnimi napihnjenimi kondomi, na katerih so narisani obrazi, potem pa nam ponudijo lizike brez ovitkov. Lahko se tudi najdemo na ‘bližnjih posnetkih’, projiciranih na platnu.

 

Milijana Babić

 

Avtor/ica, skupina

Koprodukcija

Spletna razstava