Umetnost osemdesetih let 20. stoletja zaznamuje predvsem trend »nove podobe« (Transavanguardia, Neue Wilde, New Image painting...). Galerije v takratni Jugoslaviji so z navdušenjem sledile novemu valu na domači in mednarodni likovni sceni. Zanimanje za konceptualno, postkonceptualno in medijsko umetnost, ki se je prakticirala v sedemdesetih letih, sicer ni zamrlo, se je pa znatno zmanjšalo. To še zlasti kažejo biografije umetnikov, pri katerih po pogostem predhodnem sodelovanju na razstavah v sedemdesetih letih nastane zatišje. Kljub temu da je v Zagrebu obstajala naklonjena Galerija suvremene umjetnosti, ki je podpirala raziskovalno in inovativno umetnost, so se morali umetniki sami organizirati, če so želeli ublažiti neugodne razmere v umetnostnem prostoru. Aktivnosti, kot so performansi na ulici, novo zasnovana Galerija proširenih medija, mreženje umetnikov v umetniška društva in študentske galerije ter sodelovanje pri umetniških časopisih, so nadomeščale to, kar so nekdaj pokrivale umetnostne institucije. Temu je sledilo delovanje umetnikov v okviru alternativnega prostora delovne skupnosti umetnikov Podroom.
