Moderna galerija plus Muzej sodobne umetnosti Metelkova

Foto: Dejan Habicht / Arhiv: Moderna galerij
Krajše ime MG+MSUM
Uradni naziv Moderna galerija plus Muzej sodobne umetnosti Metelkova
Tip narodni muzej
Naslov Windischerjeva ulica 2, 1000 Ljubljana
Kontakt info@mg-lj.si, +386 1 2416 800
URL http://www.mg-lj.si/si/
Oddelki Moderna galerija, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Mala galerija
Ustanovitev 30. december 1947

O delih v AV arhivu  

AV arhiv vsebuje zvočne in video posnetke o programu Moderne galerije od leta 1990 do danes. Glavnina gradiva med leti 1990 in 1999 je digitalizirana iz VHS in zvočnih kaset, ki jih je Moderna galerija zbirala za namene tedanjega Informacijskega centra Moderne galerije. Gradivo iz VHS kaset je zelo raznorodno in mestoma tudi slabe kvalitete. Večinoma so to posnetki, ki se vsebinsko povezujejo z razstavno dejavnostjo Moderne galerije v tem obdobju. Številni posnetki niso iz produkcije Moderne galarije, nekatera gradiva so posneta neposredno iz televizije, zato je spletna objava tega dela gradiva omejena z avtorskimi pravicami, na ogled pa je v prostorih MG+MSUM. Med letoma 1999 in 2009 je Moderna galerija za dokumentacijske namene sistematično snemala fotografsko dokumentacijo, leta 2009 pa smo začeli sistematično snemati tudi video in zvočno dokumentacijo. Gradivo, ki je bilo posneto med leti 2009 do danes, postopoma podatkovno obdelujemo in objavljamo na tem spletnem portalu, hkrati pa ga sistemsko povezujemo z arhivsko bazo Kronos in spletnim portalom RazUme. Predvidevamo, da bo celoten AV arhiv Moderne galerije podatkovno dostopen javnosti do leta 2020. Dostopnost samega AV gradiva na spletu je odvisna od avtorskih pravic in privoljenja avtorjev, avtoric, govorcev in govork.

Vsem, ki ste privolili v objavo gradiva, za katerega držite moralne avtorske pravice, se iskreno zahvaljujemo. Če v metapodatkih ob arhivu opazite kakšno nepravilnost, vas iskreno prosimo, da nam napako javite v uredništvo.

 

O MG+MSUM

Moderna galerija je bila ustanovljena leta 1947 kot muzej moderne umetnosti. Pobudo za gradnjo nacionalnega muzeja in razstavišča, ki bo za razliko od Narodne galerije predstavljalo moderno umetnost je dal umetnostni zgodovinar,  kritik, pisatelj in diplomat Izidor Cankar, zidavo pa je omogočila znatna finančna podpora iz zapuščine industrialca Dragotina Hribarja. Novo muzejsko stavbo je v tridesetih letih zasnoval eden najvidnejših slovenskih arhitektov 20. stoletja Edvard Ravnikar.

 

Projekt je bil rezultat njegovega temeljitega premisleka o potrebah in nalogah sodobnega umetnostnega muzeja v tistem času. Ravnikar je zasnoval oblikovno nevtralno stavbo, »belo kocko«, v kateri so razstavni prostori hierarhično enakovredni, osrednja dvorana, iz katere je možen dostop v druge razstavne prostore, pa omogoča neodvisno postavitev različnih razstav in zbirk. V arhitekturi Moderne galerije lahko prepoznamo tako vplive Ravnikarjevega učitelja Jožeta Plečnika kot tudi racionalistične in funkcionalistične elemente, ki izhajajo iz arhitekturnega modernizma legendarnega Le Corbusiera, pri katerem je Ravnikar nekaj časa delal.

 

Leta 1941 je gradnjo prekinila vojna; stavba je vse do leta 1945 služila kot vojaško skladišče. Po koncu vojne so gradnjo nadaljevali. Moderna galerija je bila formalno ustanovljena z uredbo vlade Ljudske republike Slovenije z dne 30. decembra 1947, ki je začela veljati 3. januarja 1948. Prvi ravnatelj galerije je postal slikar Gojmir Anton Kos (1948-49), za njim dr. Karel Dobida (1952-57). Leta 1957 je ta položaj prevzel Zoran Kržišnik, ki je delo Moderne galerije kot upravnik vodil že od leta 1947, in ostal ravnatelj do leta 1986. V obdobju 1986-1992 je bil direktor Moderne galerije dr. Jure Mikuž, od leta 1992 naprej pa Zdenka Badovinac.

 

V galeriji se je takoj po ustanovitvi začela živahna razstavna dejavnost, leta 1951 so odprli prvo stalno razstavo slovenske umetnosti od impresionizma do leta 1950. Moderna galerija je pripravila vrsto pomembnih razstav in drugih prireditev, ki so bile marsikdaj prelomne za razvoj slovenske umetnosti.

 

Moderna galerija v času socializma ni povsem ustrezala prevladujoči, tj. zahodni paradigmi muzeja moderne umetnosti, čeprav se je po svojih najboljših močeh zgledovala po njej. V smislu arhitekture in predstavitvenih načinov umetnosti je sicer sledila modernističnim kanonom, vendar se je hkrati z njimi skušala izogibati ideološkimi pritiskom. Zanimivo je, da je na koncu prav modernistični formalizem še najbolj ustrezal oblastem, ki so s pridom znale izkoristiti njegovo navidezno nevtralnost in nezainteresiranost za aktualne družbene probleme.

 

Do razpada nekdanje skupne države Jugoslavije je Moderna galerija sistematično zbirala dela slovenskih umetnikov. Tudi njena razstavna politika je bila usmerjena predvsem nacionalno, največja izjema je bil leta 1955 ustanovljeni Mednarodni grafični bienale, katerega organizacijo je leta 1985 prevzel Mednarodni grafični likovni center, ki je takrat postal samostojna institucija.

 

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je Moderna galerija postala osrednja državna ustanova za moderno in sodobno umetnost in vse bolj aktivna povezovalka lokalnega prostora z mednarodnim, še zlasti srednje- in vzhodnoevropskim kontekstom. Eden glavnih rezultatov slednje usmeritve je postala leta 2000 ustanovljena mednarodna zbirka Arteast 2000+.

 

Moderna galerija (MG+) se je leta 2007 zaprla zaradi temeljite obnove matične stavbe, ki jo je prevzel biro Bevk Perović arhitekti, izbran na javnem razpisu. Prenova je trajala do jeseni 2009. Spomeniško zaščitena stavba je ohranila vse dotedanje značilnosti, do bistvenih sprememb je prišlo le v kletnih prostorih, kjer je poleg sodobnih depojev in fotoateljeja Moderna galerija dobila dodatna prostora za obiskovalce, avditorij in kavarno.

 

Zaradi rastoče prostorske stiske je Ministrstvo za kulturo RS Moderni galeriji že leta 1995 dodelilo v uporabo še eno stavbo, in sicer nekdanjo vojašnico Jugoslovanske ljudske armade na Metelkovi. Še pred obnovo je bila leta 2000 tam prvič predstavljena zbirka Arteast 2000+, ki je že takrat najavila koncept muzeja sodobne umetnosti.

 

Stavba Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) je del nekdanjega avstroogrskega vojaškega kompleksa, ki ga je po drugi svetovni vojni prevzela Jugoslovanska ljudska armada. Po njenem odhodu leta 1991 je država južni del kompleksa dala v uporabo muzejem, severni del pa so zasedli umetniki in aktivisti, ki so leta 1993 ustanovili AKC Metelkova Mesto. Južni del je Ministrstvo za kulturo RS zasnovalo kot muzejski kare in najprej obnovilo stavbe Slovenskega etnografskega muzeja in dislocirane enote Narodnega muzeja Slovenije ter nazadnje še stavbo, v kateri je Moderna galerija predvidela prostor za sodobno umetnost. Obnovo vojašnic in ureditev kareja je prevzel biro Groleger arhitekti.

 

Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) je bil dokončno odprt konec novembra 2011, Moderna galerija (MG+MSUM) pa je svojo dejavnost dokončno razdelila na dve veliki enoti, Moderno galerijo (MG+, muzej moderne umetnosti), ki ostaja v obstoječi stavbi na Cankarjevi ulici 15, in Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) v kompleksu nekdanje vojašnice na Metelkovi ulici na Maistrovi 3.

 

Razlika med Moderno galerijo (MG+) in +MSUM-om temelji na zgodovinskem razvoju Moderne galerije, njenih zbirk, razstavne politike in kulturno-političnega konteksta ter na potrebi po prevrednotenju modernizma in artikulaciji sodobnosti kot nečesa, kar se nujno razlikuje tako od modernizma kot od postmodernizma in označuje posebno stanje umetnosti, njenih institucij in družbenih pogojev.

Spletna razstava