Jörg Gleiter: Transparentnost: Evolucija načel moderne arhitekture

Ogledov: 8
Naslov Jörg Gleiter: Transparentnost: Evolucija načel moderne arhitekture
Podnaslov Bauhaus: Imperativ Transparence
Tip Arhitektura, Predavanje
Datacija 3. december 2019
Prizorišče Moderna galerija
Mesto produkcije Ljubljana, Slovenija
Produkcija Društvo Igor Zabel
Koprodukcija MG+MSUM
Jezik angleško
Format 1920x1080 pxl
Trajanje 39' 09"
URL http://www.mg-lj.si/en/events/2630/symposium-bauhaus/
Evidenčna številka MG-2019-AKAD-544

Sinopsis

V splošnem bi koncept transparentnosti v arhitekturi lahko povezali s steklom. Steklo pa ne predstavlja zgolj transparentnosti, ampak tudi odsotnost avre. Kot je v knjigi Experience and Impoverishment zapisal Walter Benjamin: »Steklo je praviloma sovražnik skrivnosti«. Prozornost odstre pajčolan klasične lepote, prelomi z arhitekturno dihotomijo zunaj-znotraj ter izpostavi interier voajerskemu pogledu od zunaj. Skupaj z električno lučjo lahko steklo arhitekturni objekt iz neprosojne strukture, katere zunanjost podnevi osvetljuje sončna svetloba, ponoči pretvori v sijoč kristal. Zaradi tega so zgodnje modernistične steklene fasade pogosto povezovali z ekspresionističnim konceptom kristala.

Stereotipu navkljub je treba omeniti, da je bil ekspresionistični dnevno-nočni kontrast stranski učinek in odkritje poznejše faze modernizma. Hkrati bi bilo redukcionistično, če bi rekli, da je transparentnost zgolj posledica razvoja novih tehnologij gradnje. Gropius si prve steklene fasade tovarne Fagus v Alfeldu, zgrajene leta 1911, v resnici ni zamislil v smislu radikalnega preloma s tradicijo, ampak kot konceptualni obrat načel klasicizma. Edinstvenost slavnega steklenega vogala v Alfeldu bolj kot dejstvo, da je prvi svoje vrste, leži v tem, da umešča modernizem znotraj evolucijske logike arhitekture in njene tradicije.

Medtem ko Gropiusova steklena fasada v Dessau-u iz leta 1926 še sledi konceptu prozornosti, torej konvencionalnem konceptu transparentnosti, je, vsaj v teoriji, projekt nebotičnika na Friederichstrasse Mies van der Roheja iz leta 1919 tisti, pri katerem steklo prekine skrite povezave s klasicizmom in odkrije lasten imanenten arhitekturni potencial.

Avtor/ica, skupina

Skupina del

Bauhaus in transparenca [pogovor], Društvo Igor Zabel, Ljubljana, 3. december 2019, 24' 18"

Poddela

Sven Olov Wallenstein: Dialektika transparentnosti, Društvo Igor Zabel, Ljubljana, 3. december 2019, 31' 33"
Vesna Meštrić: Bauhaus kot izobraževalni model, Društvo Igor Zabel, Ljubljana, 3. december 2019, 21' 48"
Bogo Zupančič: Odmevi šole Bauhaus, smer B, Društvo Igor Zabel, Ljubljana, 3. december 2019, 34' 10"

Koprodukcija

Prizorišče