Umetnica črpa iz zgodovinskih študij primerov, ki pozornost ponovno usmerjajo na zapleteni odnos med kulturo in državo ter imajo neposreden odmev v današnjem času, v katerem je kultura postala bojišče sil populizma v njihovem sistematičnem napadu na kritično misel.
Jasmina Cibic je znana po svojem prevpraševanju »mehkih« mehanizmov moči ter strategij izgrajevanja in instrumentalizacije nacionalne kulture. Njeni projekti – filmi in teatralne instalacije – predstavljajo rezultat temeljitega arhivskega raziskovanja in produkcijskih sodelovanj, usmerjenih v izpostavljanje trenutkov, vzorcev in učinkov, ki sicer ostajajo nevidni. Za umetnico je to oblika performativne prakse, kritična vaja v seciranju državništva.
