Radioaktivnost je velika ekološka tema, medicinsko področje pa eno redkih, kjer radioaktivne izotope srečujemo v dnevni rabi za namene zdravljenja in zdravstvene diagnostike. Od tod Tabarjev interes za odkrivanje radioaktivnosti v nenadzorovanih okoljih in problematiziranje pomanjkanja specialne in splošne družbene odgovornosti za preventivno odstranjevanje nevidne, vendar fatalne nevarnosti. V projektu Invisible Touch Tabar v sodelovanju z Vasjo Kokeljem (TAKO) uporabi urin obsevanega pacienta, ki boleha za rakom. Urin z jodom 131 obsevanih bolnikov Tabar v epruvetah pomeče na vhodno stopnišče pred galerijo in z nogo zdrobi steklo, da sevanje lahko zazna Geigerjev števec. Grozeča prisotnost zaščitnih oblek in do neznosnega hrupa ojačano pokanje Geigerjevega števca, kljub nenevarni dozi sevanja, na performansu ustvarita grozeč občutek nevarnosti, ki ne popusti niti potem, ko je kontaminirana površina stopnišča prekrita z zaščitno svinčeno folijo. Vhod v galerijo ostane onemogočen pa čeprav je zaprečen le simbolno.
