Povezava na učno gradivo [PDF].
Umetnost uporablja neposredni zvočnovizualni jezik, s pomočjo katerega lažje spregovorimo o različnih oblikah diskriminaciji in nasilja v družbi. Predvsem performantivne umetniške prakse o teh temah spregovorijo v prvoosebni pripovedi. Takšen umetniški jezik žrtvam diskriminacije sporoča, da travme ne doživljajo same, ter da je možno o oblikah nasilja javno spregovoriti in si aktivno prizadevati za spreminjanje obstoječega stanja. Prav ta osebni izraz osebam, ki so povzročitelji diskriminacije, ob ogledu umetniških del prikaže čustvene posledice njihovih dejanj ter jih spodbuja k empatičnem in nestereotipskem pogledu na soljudi. Predstavitev je namenjena predvsem pedagogom tretje dekade osnovne šole in srednjih šol.
Mesto žensk že vrsto let zaposluje vprašanje, kako arhivirati bogato zgodovino svojega skoraj 30-letnega delovanja, da bi bila živa (uprizoritvena) umetnost dostopna tudi po tem, ko se dogodki iztečejo. Arhivsko gradivo inventariziramo s podporo spletnega repozitorija sodobne zvočnovizualne umetnosti Mrežni muzej, ki deluje pod okriljem Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana. Arhivska gradiva predstavljamo v obliki tematskih izborov, ki so kot nalašč za poučevanje umetnosti. Na Kulturnem bazarju 2021 bomo predstavile izbor arhivskih posnetkov umetniških dogodkov, ki se posvečajo diskriminaciji na podlagi osebnih okoliščin (spola, starosti, etnične pripadnosti, državljanstva, socialnega položaja, spolne usmerjenosti ipd.) ter prizadevanjem za njeno odpravo, zato je ta učni pripomoček primeren tudi za pouk zgodovine in državljanske vzgoje, v srednji šoli pa tudi sociologije in nekaterih izbirnih predmetov. Poleg učnega pripomočka bomo predstavile tudi spremljajoča učna gradiva.
Izvajajo:
mag. Tea Hvala (Mesto žensk, Ljubljana), sociologinja kulture in kritičarka umetnosti
Ida Hiršenfelder (Moderna galerija, Ljubljana), arhivistka
mag. Adela Železnik (Moderna galerija, Ljubljana), kustosinja
