Zadnja leta v mestih nastajajo skupnostni vrtovi, na katerih poleg vrtnarjenja poteka samoorganiziranje, samoupravljanje in preizkušanje raznih modelov sobivanja. Nove generacije urbanih vrtnarjev opozarjajo na pomen lokalne hrane, gojijo čebele, izmenjujejo semena, sadijo sadna drevesa in spreminjajo zapuščena zemljišča v vrtičkarske oaze. Pri tem se zavedajo pomena skupne akcije, saj delovanje v majhni skupini lahko prinese postopne spremembe v kulturi bivanja in dolgoročno deluje na ekonomski, družbeni in politični ravni. V skupini Kud Obrat so s sodelovanjem okoliških prebivalcev postavili skupnostni vrt Onkraj gradbišča v centru Ljubljane, dogovor z mestom o začasni rabi zemljišča brez najemnine pa je pomemben element njegovega delovanja.
Razstavljeni kolaži Polonce Lovšin postavljajo skupnostni vrt Onkraj gradbišča v zgodovinski okvir vrtičkarstva. Ta temelji na individualnem vrtičkarstvu, ima bogato tradicijo, v Ljubljani pa zaradi sistematičnega urejanja vrtičkarstva v mestu primanjkuje vrtov. Ob kolažih umetnica razstavlja zbirko predmetov, ki se navezujejo na vrtičkarstvo in kažejo na povezavo med človekom, vrtom, orodjem in naravo. Izbrani predmeti govorijo o zgodovini vrtičkarstva in o skupnostnem vrtnarjenju, o pravilih, samoorganizaciji, o naravni logiki stvari in naravi sami. Pri tem je vrt prostor za razmislek, kaj je lepo in živo, kaj je osnovno in preprosto in kje je prihodnost mest in našega bivanja.
Onkraj gradbišča je skupnostni vrt, ki so ga v skupini Kud Obrat (Stefan Doepener, Urška Jurman, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič) začeli leta 2010 in ga še danes razvijajo. Skupaj z okoliškimi prebivalci so degradiran prostor dolgo mirujočega gradbišča spremenili v cvetoče vrtove in skupnostni prostor.
