S.O.S. EXTRATERRESTRIA
Mara Mattuschka, Avstrija, kratki film 1993, 35mm, ~b, 10'
"Za velikanko, ki prihaja iz vesolja, je svet igračka. Imitacija Godzile na poti k sebi: velikanka iz vesolja se na ulicah velemesta igra, povzroča opustošenje, se spolno združi z Eiffelovim stolpom. Orkester močnih čustev, melodrame, obrekovanje skozi infantilne zvoke in absurdni kostum, s pretiranim make-upom in z grotesknim bodyart performansom. Z nočjo skozi mesto prikolovrati E. T., videti je kot Mimi Minus, in kot velika zaljubljena opica iz grozljivke grabi male štrleče človečke. In kinematografija vojne in katastrof z odprtimi usti gleda dokler se mesto iz kock - ki se obupno trudi biti resnično - končno lakonično ne sesede." (Stefan Grissemann, www.filmvideo.at)
ROJENA V PLAMENIH (BORN IN FLAMES)
Lizzie Borden, ZDA, 1983, beta SP, barvni; 80'
Rojena v plamenih je komična fantazija ženskega upora, postavljena v bližnjo prihodnost. Film se ukvarja s pravicami žensk v porevolucionarni socialistični družbi v ZDA in pride do zaključka, da se ni nič spremenilo. Ko ubijejo radikalno črnsko ustanoviteljico Ženske vojske, se pojavi na videz nemogoča zveza žensk, ki razbije Sistem.
Rojena v plamenih vzpostavi kalejdoskop, večbarvno tkanje na videz nasprotujočih si ženskih perspektiv, vključno s politično militantno žensko vojsko, aktivistkami ilegalnih radijskih postaj, črnkami (mnogim izmed njih ni prav dosti do feminizma), lezbijkami (mnoge izmed njih niso belke), belopoltimi novinarkami srednjega razreda, levičarkami, pankericami, gospodinjami in sindikalistkami. Pri filmu je šlo za proces sodelovanja, v katerem so igralke (mnoge med njimi so ljudske feministke) igrale same sebe (med drugimi nastopa Kathryn Bigelow).
"L. Borden poskuša kinematografsko umestiti slogan 'osebno je politično' z vsemi njegovimi nasprotujočimi si pomeni. /.../ Moč filma Rojena v plamenih - njegova radikalna estetska kvaliteta - se zanaša na očarljivo tehniko montaže. Bordenin odločni, psevdodokumentarni stil predstavlja nezdružljivi kolaž zasebnega in skupnega ženskega dela." (Christina Lane, Feminist Hollywood)
CIKLUS ZF FILMOV
Izbor: Laurence Rassel, Constant vzw, Bruselj
"Telo kiborga ni nedolžno; ni se rodilo v raju; ne išče enotne identitete in tako proizvaja antagonistične dualizme brez konca (ali do konca sveta); ironija je zanj samoumevna. Eden je premalo, in dva sta samo ena od možnosti." (D. Haraway, Kiborg manifest)
Če kiborg ni rojen v raju, potem tudi ta program ni. Rodil se je v kleti, kjer so bili zadnjih sedem let shranjeni trakovi. Programsko telo so se-stavile različne glave, ki so sledile našim izkušnjam, srcem, naključjem in ironiji. Ta konstrukt filmov je možnost, ena od mnogih, kako sestaviti pristranski izbor eksperimentalnih feminističnih znanstvenofantastičnih filmov avtoric, ki jih morda še niste videli.
Ampak kaj mislimo z znanstveno fantastiko?
Vidimo jo kot rekonstruirano telo, kot transspolno, transdisciplinarno znanost. Kot postapokaliptično tabulo raso, ki omogoča Drugim, tistim brez potnega lista, plesti drugačne družbene niti, drugačne od tistih s kapitalističnega trga. Ponuja možnost za svobodno zamišljanje odnosov, ki ne temeljijo na prevladi. Telo in žanr (spol?) kot rezultat znanstvenega, individualnega, kolektivnega procesa, telo, ki se dvigne iz misli, ki ga ustvari misel ali izkušnja. Takšno telo, telo z mnogovrstnimi podaljški, ima lahko mnogovrstne odnose s prostori in z drugimi telesi. Potovanje skozi ta telesa in prostore izziva misel na individualne identitete, ki nekje med znanostjo in fikcijo tvegajo drugačnost/heterogenost. Vendar nam nuja umeščanja tega (družbenega) telesa v dani teritorij ne bo prihranjena: mejna območja, območja, ki jih je treba določiti ali raziskati, zaprta območja, odlagališča, vojno območje, medijsko območje … Saj je ta znanstvena fantastika med drugim tudi zgodba teritorijev in posameznikov, križanih s tokovi, skupnostmi, kolonijami in politikami tega, kaj bo zasebno in kaj javno. Znanstvena fantastika kot tvorba, kot mešanica domišljije in realnosti, združba utopije in distopije, mesa in stroja, telo, ki so ga rodili možgani kot alternativo tržni prevladi. Znanstvena fantastika kot metafora, stilizacija, znanstveni proces. Vdor, protislovje, nesmisel kot sistem upora. Znanstvena fantastika velja za strategijo transformacije in refleksije, ne toliko za začetek in konec togih resnic.
Laurence Rassel
