Barbara Kukovec s svojimi nastopi v projektih Vie Negative (Izhodiščna točka: Jeza, Še, Bi ne bi, Viva Verdi, 4 smrti) sistematično poglablja in prečiščuje svoj analitični pristop, s katerim raziskuje paradoks žive prisotnosti pred gledalcem: živa prisotnost nikoli ne more obstati samo kot prisotnost za sebe, živost je zmeraj tudi prisotnost za neko odsotnost, ki naj bi jo ta živost priklicala pred gledalca. Performans Reflektor name se spopada z ujetostjo v ta dvojni dispozitiv, ki se ji nobena živa prisotnost v polju sodobne scenske umetnosti ne more izogniti. V svojem performansu Barbara sistematično raziskuje možnosti za brisanje meje med subjektom uprizoritve in uprizarjanjem subjekta ter pri tem izrablja moč gledališkega znaka. Pred gledalcem nikoli nisi samo to, kar si, nikoli nisi samo tukaj in samo zdaj. Absolutni »prezens« se tako performerju zmeraj izmika, je lahko zgolj utopična referenčna točka performansa. Perfomer s tem neizbežno postane tudi žrtev svoje živosti, svoje prisotnosti, samega sebe.
(Bojan Jablanovec)
