"V svojih predstavah vedno prevzamem različne ikonografske osebe, kreature, ki jih zaznamuje ujetost ali pa so na robu zloma. To niso liki, ampak osebe, različni vidiki mene same. Jaz izginem, ko se one pojavijo.˝ (Anita Ponton)
Izolirana podoba osamljene ženske je središče live-art performansov, v katerih Anita Ponton obravnava vprašanja nasilja, moči in tišine.
V performansu z naslovom Still umetnica raziskuje prezentacijo ženskosti skozi vrsto ikonografskih poz, za katere je dobila navdih v mitoloških, filmskih in sodobnih idealih. Pribita z lasmi na steno - tudi do dve uri - preizkuša tako vzdržljivost svojega telesa kot razpon, do katerega je mogoče razvleči performans. Ves čas natančno preiskuje domneve o ženskem telesu in zastavlja čudna vprašanja, kot so: Ali lahko ironizirano prevzemanje konvencionalnih ženskih poz trči ob uveljavljene predstave o tem, kako se mora ženska pojavljati v javnosti, in ali je mogoče neprikrit narcizem uporabiti ustvarjalno?
Milijana Babić
