femmeusesaction #7.1 je ena izmed umetniških predstavitev mnogovrstnega projekta femmeuses, ki se je vzpostavil kot oblika umetniške, zgodovinske in teoretične raziskave o interakcijah med postmoderno umetnostjo in feministično, postkolonialno ter mislijo queer gibanja. Gre za umetniško delovanje, ki ga oblikujeta dva temeljna principa – zgodovinska in teoretična raziskava na eni ter umetniška na drugi strani –, poteka pa skozi refleksijo o številnih povezavah med sedemdesetimi leti dvajsetega stoletja, kot so jih oblikovala feministična gibanja, in praksami, ki jih pripisujemo kasnejšim obdobjem in današnjemu času.
Čeprav so feministični performansi odigrali eno bistvenih vlog v umetnosti dvajsetega stoletja, jih je zgodovina dolgo postavljala na stran. Odločitev za ukvarjanje s temi specifičnimi feminističnimi praksami izhaja iz zanimanja za njihova vsakič drugačna, toda vselej v politični kontekst umeščena preizpraševanja in iz potrebe po ponovnem angažmaju. S prilastitvijo in notranjo obdelavo izbranih performansov stopa umetniški kolektiv femmeuses na pot odkrivanja specifičnosti ženskega telesa in njegovega mesta v družbi in umetnosti. To velja tudi za femmeusesaction #7.1, predstavo, ki združuje besedila, podobe, ples in videe, izhaja pa iz vprašanja ''Torej – je osebno politično?'', zastavljenega na konferenci Vprašanja o ženski umetnosti v Londonu novembra 1980. Martha Rosler, vizualna umetnica in teoretičarka umetnosti, je v daljšem odgovoru argumentirano postregla s pritrdilnimi in nikalnimi trditvami.
Nastopajoči v izmenjavanju prizorov razvijajo omenjeno tematiko, pri čemer se hkrati navezujejo na ustvarjanje Marthe Rosler in njeno problematizacijo družbenih idealov lepote, podob, ki jih ustvarjajo mediji, ter kulturnih stereotipov nasploh. Njen video Sémiotics of the Kitchen, ki je vključen v predstavo, parodično demonstrira kuhanje in ironično razprostrira pomene domačih gest in predmetov, da bi razkril, kako se prisila skriva prav v teh, vsak dan uporabljenih predmetih.
Ana Perne
