Finta je v akumulaciji kapitala, ne v hrani, pravi Donna Haraway in nadaljuje: organizem smo prevedli v probleme genetskega kodiranja in elektronskega zapisa. Svet postaja igra s pravili: vse je samo premik, zmagati pomeni ostati v igri, vztrajati pomeni uspešno komunicirati, do reprodukcije moraš biti naklonjen in to samo zato, da bi se dovolj zvesto repliciral. Verjetno se ne dogaja nič novega, gre le za tradicionalno nagnjenost k redukcionizmu, ki je »do konca in naprej« prijazna do kapitalistične integracije – in neprestane, samooplajajoče se rasti kapitala. Delo Petre Feriancove predstavlja napis na lokaciji v središču mesta, na Trgu republike – urbanističnem vozlišču gospodarskih, monetarnih, državnih, kulturnih in celo sakralnih reprezentativnih arhitektur. Nekajmetrski napis iz rastoče pšenice ponazarja hitrost, s katero raste kapital – ne kot gobe po dežju, ampak kot eksponentna akumulacija, primerljiva le s hitrostjo klijoče pšenice.