»Liz Aggiss je izstopala iz številnih razlogov. Njeno delo zavrača nekaj, kar se zdi nevprašljiv vidik večine drugih plesnih predstav, in vsebuje humor, ki povsod drugod manjka. Stvar, ki jo zavrača, je lepota zaradi lepote same.« (Ed Rapley, Total Theatre 2010)
Liz Aggiss se zadnjih trideset let izogiba kategorizacijam in velja za »odpadniško« umetnico, ki jo je nemogoče opredeliti. Čeprav skrbi za svojo transgresivno telesnost in priznava, da ni več najstnica, je vse prej kot za odpis. Taktike preživetja izzivajo pričakovanja, kaj naj bi njeno zrelo, pomenopavzno, meseno plesno telo počelo, zakaj naj bi to počelo in kje naj bi to počelo. Po navdihu grotesknega plesa Ausdruckstanz in britanskih varietejskih gledališč je performans – spoj teksta in gibanja, filma in rekonstrukcije – poklon Liz Aggiss njenim zgodovinskim mentorjem (in sami sebi).
