Kritična interpretacija motivov slovenskih pesmi na aboridžinskih inštrumentih. Kaj ti je deklica, Dekle je po vodo šlo, Bose nožice, Žabja svatba, Pčejlica in Lepa Vida v novi preobleki. Ljudske pesmi, prerojene s pomočjo didgeridoojev, tolkal, violine, harmonike, električne kitare in basa, zaživijo kot eksperimentalno-meditativni sklop melodij in zvokov, ki se tkejo z večglasnimi vokali sedemčlanske ekipe glasbenic in glasbenika. Uluru postrežejo z multiinstrumentalnim pristopom in znane melodije razvijejo v ritmično jammanje, skoraj mantranje, ki prehaja v improvizacijo in spet nazaj. Tako znova in znova ustvarjajo nove zvočne asociacije in z vsakim nastopom sestavljajo novo celoto. Vsebinsko jasno poudarjeno obravnavajo tradicionalne ženske vloge in refleksije njihovih družbenih pomenov, obenem pa gradijo kolektivno ustvarjanje ter izžarevajo ženskost.
