V tej razbojniški luknji domuje Krawallmädchen s kopico starih sintetizatorjev in igračk. Piske, cviljenje in trušč njene krame spremljajo lutke, ob posebnih priložnostih, kakršna je Mesto žensk, pa se na oder počasi povzpne tudi Medved in komajda lovi ritme, ki jih narekujejo nepredvidljivi pospeški starih ritem mašin.
S kičastim glamurjem se Krawallmädchen spogleduje z diskom osemdesetih, v besedilih in pod lasuljo pa ne pozabi niti na poklon glam metalu iz istega obdobja. Neizbirčna, a premetena lepljenka že večkrat zlorabljenih melodij, ritmov in govornih obrazcev – projekt Räuberhöhle stoji ob boku igrarijam mnogih sodobnih "trash" elektroničark. Nemško-ameriško prijateljstvo založbe in tria Chicks On Speed, berlinsko matrilinearno nasledstvo kolektiva Digital Hardcore in ameriške zasedbe, ki jih podpira založba Mr. Lady – to niso samo glasbene, temveč tudi politične reference, ki najbolje opišejo berlinski duo Räuberhöhle.
Čutiti je odpor do pretiranega intelektualizma feminističnih teorij in enako močan odpor do profesionalizma in pomena, ki ga glasbena industrija pripisuje avtorstvu. Jedek "riot grrrl" humor, naredi-sam produkcija, uporaba davno preživelih tehnologij, brezplačna dosegljivost na spletnih straneh www.megapeng.net/engraubi.html pa tudi kršitve avtorskega prava z vzorčenjem že obstoječih izdelkov in, konec koncev, anonimnost: vse to so značilnosti Krawallmädchen, ki jih najbolje povzema vzklik "Kickericki, Ich bin die Anarchie!"
Tea Hvala
