Belgija, 2003, 11’
Še ene sanje, na prvi pogled bolj zapeljive, pod kožo pa nič manj nujne in krvave, gledamo v kratkem filmu Usoda (Kismet, 2003) umetnice Shelbatre Jashari. Kismet očara in zaziblje v užitek s svojo sanjsko vizualno podobo (ekspresivne črnobele podobe, posnete na super 8mm filmski trak, se prelivajo in nalagajo ena na drugo; iz šumenja pogosto nerazločnih oblik izstopajo motivi ženskega obraza in telesa), ki se bere kot uspel poklon legendarnim Mrežam popoldneva (Meshes of the Afternoon, Maya Deren, 1943). Toda tam, v svetu opojnega, iracionalnega sosledja lepih podob, kjer je Maya Deren pred šestdesetimi leti paranoično iskala (zgolj) lastno identiteto, Shelbatra Jashari išče danes identiteto cele generacije. Generacije mladih deklet z Vzhoda, ki sanjajo o revoluciji: natančen ogled filma namreč v temačnejših, bolj abstraktnih slikah kmalu prepozna podobe (zlasti) verskega nasilja in vojne, kar sanjam – tako kot v primeru Manie Akbari – nepovratno podeli status more. Predvsem takšne, ki jo ‘sanjamo’ z odprtimi očmi.
