Gisela Bock z neverjetno podrobnostjo in natančnostjo na dobrih 400 straneh opisuje politični, socialni, kulturni in pravni položaj žensk od srednjega veka do danes. Življenje žensk v raznih družbenih razredih in družbah je bilo hudo protislovno, zato se avtorica ne loteva povzemanja, pač pa dopušča, da pridejo v izčrpnih citatih do besede ženske same. In njihovi nasprotniki. Pred nami razgrinja fascinantno bogato gradivo s primeri iz cele Evrope (vključuje pa tudi ZDA). In prav zaradi primerjav med državami ima njen prikaz prodorno moč in kaže, da zgodovina ne daje enoznačnih odgovorov, saj žal zgodovinsko ni mogoče dokazati, da bi emancipacija žensk napredovala premočrtno.
Sodbe o tem, da je ženska emancipacija sovražnik vsakega naroda, nikakor niso bile osamljene in se vlečejo skozi zgodovino že vse od srednjega veka. Ni pa v tej zgodovini žensk najti samo sovražnikov žensk. G. Bock poskuša odkriti in ozavestiti, kdaj in kako so se ženske v zgodovini priglašale k besedi, s katerimi sredstvi in s kakšnimi cilji so se bojevale za to, da bi spremenile neenakovreden položaj spolov v vsakdanjem življenju družbe.
V evropski zgodovini je o tem obilo pričevanj: z vso silo so privrela na dan v renesansi, ko se je raznetil spor o tem, ali so tudi ženske ljudje. Avtorica izčrpno dokumentira francosko revolucijo in to, kako je pri ženskem vprašanju odpovedala; primerjalno obdela začetke ženskega gibanja v 19. stoletju; analizira prvo svetovno vojno in ženske v njej, ki se niso bojevale le za svojo stran, temveč so kot vehementne patriotke zastopale tudi moške cilje. Nenevaden za tak zgodovinski pregled je tudi avtoričin prikaz družbenega položaja žensk v diktaturah 20. stoletja: Mussolini, Salazar, Franco, Hitler, Stalin so vsak po svoje poskušali z različnimi metodami mobilizirati ženske, zase in za svojo politiko.
Brez pridržkov in olepševanja G. Bock dokumentira, da angažirane ženske niso bile in še zmerom niso enotne. Odreka se vsakršni pavšalni sodbi in poskuša natančno, kot je le mogoče, in upoštevajoč vsa protislovja te najdaljše revolucije v evropski zgodovini podati prikaz nekega poteka, ki še danes ni končan.
Izdala Založba /*cf, Ljubljana, zbirka Delajmo Evropo (450 strani, prevedla Seta Knop).
