Na področju ekonomske in politične teorije se danes v razpravah pogosto izpostavlja vzorčna funkcija kulturnega sektorja v neoliberalnem globaliziranem gospodarstvu. Ustvarjalnost, mobilnost, fleksibilnost, negotove življenjske razmere pa tudi na projektih temelječe oblike produkcije in organizacije so bile do neke mere vedno značilne za življenjske in delovne pogoje umetnikov. Zato se zdi, da aktualne gospodarske spremembe (kot posledice privatizacije in krčenja v javnem sektorju, zmanjševanja programskih oz. razvojnih sredstev) in posledična komercializacija naletijo na področju kulture na manjši odpor kot v drugih družbenih sektorjih. In zdi se, da je v postindustrijski družbi idealni delavec umetnik.
Vendar je "vzorni delavec" prej ženska kot moški: v zadnjih letih se je na področju kulture trg dela po vsej Evropi povečeval, predvsem zaradi večjega deleža žensk, zaposlenih na tem področju. Ženske zasedajo večji delež delovnih mest/položajev, ki so nestalni, nudijo manjšo varnost in manjše dohodke. Ženske opravijo tudi več prostovoljnega dela kot moški. (www.culturegates.com)
Pri tem se zastavljajo naslednja vprašanja: Kako naj se, kot umetnice, producentke in organizatorke, spoprimemo s premikom v pomenu ustvarjalnosti, "od programa osvobajanja k zaposlitvenemu profilu?" (Marion von Osten, http://multitudes.samizdat.net) Ali, z drugimi besedami, kako naj še naprej proizvajamo v ustvarjalnih in fleksibilnih pogojih, ne da bi se zavzemale za neoliberalni sistem? Katere so najboljše strategije za promocijo in omogočanje raznolikega "nemainstreamovskega" umetniškega izraza v vse bolj komercializiranem kulturnem okolju? Kako vidimo prihodnost kritičnih kulturnih praks in dela v kulturi ter v kontekstih "festivalizacije" kulture in upadanja podpore neodvisnim, politično naravnanim kulturnim projektom, ki se zavzemajo za vidnost žensk in etničnih manjšin v Evropi ter večjo dostopnost?
Mesto žensk je ob svoji 10. obletnici k soustvarjanju ali sooblikovanju dela festivalskega programa in/ali k razmisleku o prihodnjih strategijah kritične kulturne produkcije povabilo producentke, umetnice, kustosinje in ustvarjalke, ki sodelujejo pri sorodnih projektih.
Na področju ekonomske in politične teorije se danes v razpravah pogosto izpostavlja vzorčna funkcija kulturnega sektorja v neoliberalnem globaliziranem gospodarstvu. Ustvarjalnost, mobilnost, fleksibilnost, negotove življenjske razmere pa tudi na projektih temelječe oblike produkcije in organizacije so bile do neke mere vedno značilne za življenjske in delovne pogoje umetnikov. Zato se zdi, da aktualne gospodarske spremembe (kot posledice privatizacije in krčenja v javnem sektorju, zmanjševanja programskih oz. razvojnih sredstev) in posledična komercializacija naletijo na področju kulture na manjši odpor kot v drugih družbenih sektorjih. In zdi se, da je v postindustrijski družbi idealni delavec umetnik.
Vendar je "vzorni delavec" prej ženska kot moški: v zadnjih letih se je na področju kulture trg dela po vsej Evropi povečeval, predvsem zaradi večjega deleža žensk, zaposlenih na tem področju. Ženske zasedajo večji delež delovnih mest/položajev, ki so nestalni, nudijo manjšo varnost in manjše dohodke. Ženske opravijo tudi več prostovoljnega dela kot moški. (www.culturegates.com)
Pri tem se zastavljajo naslednja vprašanja: Kako naj se, kot umetnice, producentke in organizatorke, spoprimemo s premikom v pomenu ustvarjalnosti, "od programa osvobajanja k zaposlitvenemu profilu?" (Marion von Osten, http://multitudes.samizdat.net) Ali, z drugimi besedami, kako naj še naprej proizvajamo v ustvarjalnih in fleksibilnih pogojih, ne da bi se zavzemale za neoliberalni sistem? Katere so najboljše strategije za promocijo in omogočanje raznolikega "nemainstreamovskega" umetniškega izraza v vse bolj komercializiranem kulturnem okolju? Kako vidimo prihodnost kritičnih kulturnih praks in dela v kulturi ter v kontekstih "festivalizacije" kulture in upadanja podpore neodvisnim, politično naravnanim kulturnim projektom, ki se zavzemajo za vidnost žensk in etničnih manjšin v Evropi ter večjo dostopnost?
Mesto žensk je ob svoji 10. obletnici k soustvarjanju ali sooblikovanju dela festivalskega programa in/ali k razmisleku o prihodnjih strategijah kritične kulturne produkcije povabilo producentke, umetnice, kustosinje in ustvarjalke, ki sodelujejo pri sorodnih projektih.
Bettina Knaup
