La Vie Autrement / Življenje drugače
Po filmu Ali se spominjaš revolucije? (prikazanem na Mestu žensk leta 1997), v katerem je izjemna portretistka Loredana Bianconi intervjuvala štiri Italijanke z revolucionarno preteklostjo (nekdanje članice Rdečih brigad), v svojem dokumentarcu La Vie Autrement / Življenje drugače predstavlja štiri Belgijke maroškega rodu, ujete med dva svetova, dve kulturi, dva jezika.
"Je mogoče, če izviraš iz družine severnoafriških izseljencev, biti hči ali žena, živeti lastno življenje, zapustiti svet tradicije, pretrgati stike z družino, ne da bi pri tem pozabila svoje korenine ali sorodnike? Štirje portreti žensk pripovedujejo zgodbo o generaciji, ki živi življenje lastnih izbir. Njihove matere so bile nepismene, vendar so sanjale, da bodo njihove hčerke imele univerzitetno izobrazbo. Vse svoje upe so vložile v otroke, pa tudi svoja neizpolnjena hrepenenja in vse svoje samote. Amina, Farida, Hayat in Madiha so skozi ustvarjanje našle pot do svobode. Skozi pisanje, slikanje, glasbo ali gledališče: vsaka od njih ponuja častno in prepričljivo pripoved o potovanju, umeščenem na tesnem prostoru med dvema svetovoma, dvema jezikoma, dvema kulturama. To je potovanje, ki jim je omogočilo, da so ostale zveste same sebi; gre samo za to, da verjameš v tisto, kar boš postal.”
Serge Meurant
Američanke – zgodbe slovenskih izseljenk
Vse se je začelo pred nekaj leti z informacijo, ki sem jo poslala vodstvu Slovenske ženske zveze Amerike (SWUA): “Ime mi je Mirjam M. Hladnik in sem raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo v Ljubljani. Trenutno živim z družino v New Yorku in se ukvarjam z raziskovalnim projektom Slovenske ženske in njihove potomke v Združenih državah ter njihova vloga pri ohranitvi kulturne dediščine. Osrednja tema študije je ustno izročilo slovenskih žensk v ZDA, ki zadeva njihove vloge, napore in dosežke pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine v družini, skupnosti, zvezah in organizacijah ali na poklicnih področjih – kot učiteljice, novinarke, aktivistke ali umetnice ... Zanimajo me življenjske zgodbe izseljenk prve, druge in tretje generacije ter žensk, ki so v Združene države prispele nedolgo tega – katerekoli starosti, porekla ali zakonskega stanu. Osnovna metoda dokumentiranja njihovih življenjskih zgodb ni intervju, temveč pogovor, pripovedovanje zgodb žensk, ki so z mano pripravljene spregovoriti in deliti svoje izkušnje in poglede na kulturno dediščino.” S pomočjo vodstva in sodelovanjem več kot šestdesetih žensk iz SWUA in drugih ameriško-slovenskih organizacij sem zbrala osupljivo količino osebnih zgodb, intimnih spominov in nepozabnih čustev izseljenk in njihovih potomk.
Ob priložnosti projekcije njenega prvega celovečernega filma v New Yorku sem se pogovarjala s slovensko režiserko Hanno A. W. Slak.
Američanke – zgodbe slovenskih izseljenk je dokumentarni film, ki pripoveduje zgodbo treh generacij žensk, ki so se v 20. stoletju izselile v Združene države. To je zgodba o izgubljenih in najdenih identitetah. Zakaj ženska, ki ne govori slovensko, ki nikoli ni obiskala Slovenije in ima angleško ime, trdi, da je prav tako 100 % Slovenka kot dekle, ki je priletelo v Ameriko pred dvema letoma? Režiserka Hanna A. W. Slak ter raziskovalka in scenaristka Mirjam M. Hladnik, sta se pogovarjali z ženskami v različnih mestih Združenih držav. Posnete pripovedi so zgodbe identitet, sestavljene iz spominov na glasove babic in kuharske recepte za eksotične jedi, kot sta potica in kislo zelje. Zgodbe o izkušnjah osramočenosti in ponosa v osnovni šoli, ko je bil že sam odgovor na vprašanje ''Od kod si?'' zmeden in je ustvarjal dodatno zmedo. O nostalgiji za staro domovino in ljubezni do nove. Predvsem o ljubezni. Film je bil prvič prikazan oktobra 2005 na TV Slovenija, gostoval pa je tudi na številnih festivalih v Evropi in Združenih državah.
Mirjam M. Hladnik
