Alenka Puhar je družbeno klimo šestdesetih let pri nas, ko so nastali prvi antološki portreti otrok fotografa Stojana Kerblerja, osvetlila z vidika nekaterih kritičnih prispevkov v sočasni publicistiki in literarnih delih, v katerih so avtorji razkrivali resnične okoliščine na revnem in nerazvitem podeželju.