Kako to, da je spopad na književni in umetniški levici nevralgična točka komunizma? Če se sprehodimo skozi trideseta leta Jugoslavije in pogledamo, kaj so vpleteni drug drugemu počeli in kako visoki so bili vložki, naletimo na pomemben del odgovora, ki pa še vedno ostaja presenetljiv: polemika o pravilnem načinu pisanja literarnih fikcij in o usmeritvah za upodabljanje sveta se zdi akterjem pomembnejša od ključnih zgodovinskih dogodkov tega časa, od nacizma v Nemčiji do pakta med Hitlerjem in Stalinom in začetka druge svetovne vojne v Evropi, od uvedbe diktature do atentata na kralja Aleksandra. Ali pa je vse to zgodovinsko dogajanje ravno tisti naboj, ki je običajno umetniško polemiko spremenil v pravo vojno? Pa vendar, če razširimo pogled in ugotovimo, da je bil spopad tako rekoč globalen, in da je trajal že desetletja – vsaj od prepirov med Bogdanovim in Leninom že pred prvo svetovno vojno, se na koncu spet vrnemo na začetek: Kako to, da je spopad na književni in umetniški levici nevralgična točka komunizma?
