»Gledališče ponavljanja je nasprotje gledališča reprezentacije, tako kot je gibanje nasprotje koncepta in reprezentacije, ki se nanaša na koncept. V gledališču ponavljanja izkusimo čiste sile, dinamične linije v prostoru, ki brez posrednika delujejo na duha in ga neposredno povezujejo z naravo in zgodovino, z jezikom, ki spregovori preden spregovorijo besede, z gestami, ki se razvijejo pred organiziranimi telesi, z maskami pred obrazi, s spektri in fantomi pred liki – celoten aparat ponavljanja kot »strašanska moč.«.
(Gilles Deleuze, Razlika in ponavljanje) Bara Kolenc