Predavanje je bila del otvoritvenega programa ob razstavi Mesta trajnosti. Paviljoni, manifesti in kripte.
Predstavitev proučuje pojem programa v umetnosti na primeru več razstav, umetniških praks in teorij. Več na prvi pogled povsem različnih in izključujočih se tendenc v umetnosti v šestdesetih letih lahko gledamo skozi prizmo pojma programa. Prvi diskurz v smeri pojma programa v umetnosti lahko najdemo v konkretni / neokonstruktivistični / luminokinetični umetnosti in podobnem, drugi diskurz v računalniški umetnosti in tretji v konceptualni umetnosti. Umberto Eco je napisal besedilo o »Arte Programmata« za katalog razstave z istim naslovom v Milanu leta 1962. V gibanju in mreži Nove tendence (1961–1973) so postavili organizatorji računalniško ustvarjena dela v odnos do konstruktivistične in kinetične umetnosti (1968/69) in do konceptualne umetnosti (1973). V tistem času, tj. v šestdesetih letih, med temi tremi načini umetniških praks in teorij ni bilo skoraj nobene komunikacije. Zelo malo razstav je skupaj predstavljalo taka dela ob času njihovega nastanka. Razstava Tendence 5 v Zagrebu leta 1973 je eden redkih primerov povezovanja in prikazovanja teh treh umetnostnih okvirov – konkretne, računalniške in konceptualne umetnosti – pod eno streho. Nove tendence so skušale združiti te tri umetniške prakse s pojmom programa in s tem, da del niso izvedli sami umetniki.
Predstavitev bo spremljala avdiovizualna dokumentacija iz šestdesetih let in novi posnetki, še zlasti z razstave bit international . [New] Tendencies Computers and Visual Research, Zagreb 1961-1973, Neue Galerie, Gradec, 2007 in ZKM (Zentrum fur Kunst und Medientechnologie), Karlsruhe, 2008-2009, kustosa Darka Fritza (in v ZKM-ju sokustosa Petra Weibla).
