Tejal Shah v svojem delu, seriji fotografij z naslovom Ponovna iznajdba histerije: ikonografija iz bolnišnice Salpêtrière (delo v nastajanju), obravnava idejo ponovne iznajdbe histerije dr. Charcota, ki je v bolnišnici Salpêtrière ustanovil prvi fotografski laboratorij. Umetnica je rekonstruirala situacije in v duhu 19. stoletja posnela več fotografij o histeriji. Komično delo kritično obravnava zgodovinske in socialne konstrukte, med katerimi je tudi t. i. ženska histerija.
V luči bizarnega in nadrealističnega delo Myriam Laplante postavlja pred nas cirkus in komično gledališče življenja, ob katerem bi se lahko »glasno smejali«, če svoje vloge ne bi igrala smrtno resno. S podobo sveta skozi poosebljanje mitoloških ali izmišljenih likov Laplantini performansi ustvarjajo protislovni prostor, v katerega poskuša umestiti varljive pravljične obljube in njihove zaplete ter resničnost, v kateri veljajo drugačna pravila ali pa jih sploh ni. Performans Lupus in Fabula, za katerega je našla navdih v Grimmovi pravljici Volk in sedem kozličkov, bistveno odstopa že na začetku, saj podobo matere rešiteljice pretvori v mater uničevalko sveta, ki ga ustvarja sama. Nič več nedolžni gledalec je pozvan, da uživa v preobraženih ostankih ure dolgega »pokola«.
Skulptura Nevroni izkorišča idejo nenadomestljive in bistvene celice živčnega sistema – odgovorne za obdelavo in prenašanje informacij – komentar motenj v delovanju možganov svetovnih voditeljev.
