Slovenija, 2007, DVD, 56’; v slovenščini in srbščini, angleški podnapisi
Amaterski film Brute figure– s podnaslovom film o brezdomkah in svobodi – obravnava dialektiko stereotipiziranega in poskuša vpeljati svobodno voljo (kot proces in metodo). Da bi se osvobodile meščanske ženske v sebi, brezdomke prevračajo konvencionalno udobnost in prisegajo na telo brez organov. Brute figure je »politični film«, ki v Godarjevem smislu, če povzamem domače strokovnjake¸ vpeljuje misel, da se film ne ukvarja samo z mislijo o filmu, temveč naredi to, da film misli. Ergo, po Marcelu: ko nas film udari, začnemo misliti in nič ne zna udariti tako kot film, kvečjemu filozofija, ki se poslužuje filmskih udarcev. Prav tako nič ne udari tako kot umetna svoboda. Četudi umetna – je še vedno svoboda ali pač edina resnica? Prijatelj Kraševec bi v vinski kleti, kjer zori domač eksistencializem, dodal: vse se je končalo, še preden se je sploh začelo.
