Umetnica Milijana Babić se je lotila iskanja konceptualnega doma; ne fizičnega, ampak idealnega prostora, osnovanega na utopičnih idejah. Njeno iskanje navdihujeta otroška domišljija in akcija igre, ki sta obe zmožni razgrajevanja mej in omejitev. V njenih instalacijah, slikah in kipih vedno znova srečujemo leitmotiv deklice s čopki, umetničin "alter ego" v iskanju identitete in "doma stran od doma". V Nonsensu – enem od del, ki bodo na ogled na festivalu Mesto žensk – privzame podobo velike, bele, napihljive lutke Alice v Čudežni deželi. Sključena in zgrbljena zapolnjuje majcen prostor, ker je pravkar pila iz steklenice "Popij me". Dopolnjena s spiritualno podobo zajca, stensko risbo vsem znane pesmi, ki vabi na ples, se instalacija igrivo nanaša na fikcijo v našem življenju, in zahteva aktivno udeležbo pri kreaciji lastne identitete v našem plesu s svetom.
Babić pravi, da je ne zanima njeno lastno otroštvo. V njenih delih ni nikakršnih osebnih podatkov, namesto tega ustvarja kreativno prizorišče za akcijo. Uporablja skopo estetiko (redko druge barve kot črno, sivo in belo) povečane otroške pobarvanke in sestavljanke, igra se z določenimi besedami in njihovimi pripisanimi pomeni, s čimer vabi gledalca, naj zapolni manjkajoče člene in se poda na lastno domišljijsko potovanje.
Pri svojem projektu Not for Sale za sejem Designers Emporium 2002 v Durbanu je drugega poleg drugega postavila modne simbole, denimo stavek "one size fits all", izpisan na velikem ogledalu s podobo dekleta, in nepopolno besedo "f_ee", kar lahko pomeni svobodo (free) in ujetost (flee). V istalaciji Hopscotch iz leta 2002, katere deli bodo na ogled v galeriji Alkatraz, je s svetlečimi srebrnimi bonboni napisala "feel" na temno steno - in okrog tega zgradila kovinsko kletko. Gledalec je predmete poželenja lahko gledal le izza rešetk. V "Flame" – eni izmed svojih instalacij v New Durban Gallery (2003) – je gledalce povabila, naj povežejo pike na steni prijetnega prizorišča dnevne sobe, pa tudi, naj zapolnijo prazne stene. Del te instalacije je bil tudi kamin; njegovi plameni so bili iz stekla, tako da je ogenj, ki naj bi bil srce in toplota doma, odslikaval gledalca. Za Milijano Babić je dom pravzaprav tisto, kar človek nosi v sebi.
Bettina Knaup
