Video je del dokumentacije leto in pol trajajoče akcije iskanja dela, povezane z oglasom »Vizualna umetnica išče kakršnokoli delo«, ki je bil večkrat objavljen na lokalnih oglasnih straneh. Ker so odgovori na oglas prišli predvsem od moških, ki so ponujali sumljivo delo, npr. masažo, spremstvo na potovanjih, golo fotografiranje, »performanse« v nočnih barih itn., se je projekt vzporedno razvijal tudi z raziskovanjem oglasov za delo in stanjem na domačem trgu dela.
V teku projekta je umetnica delala kot čistilka, natakarica, prodajalka, delila je reklamne letake … V vseh primerih – z izjemo dela, ki ga je dobila »prek zvez« – je prejemala prenizko plačo in z njo so ravnali kot z osebo nižjega družbenega položaja. Poleg tega, da je raziskovala trg dela v času največje nezaposlenosti na Hrvaškem, je s projektom Iščem delo preverjala tudi status sodobnih umetnikov v hrvaški družbi in nezadostnost umetniškega poklica za preživetje.
Pogoji, v katerih delajo (ne zgolj) hrvaški vizualni umetniki in umetnice, so poceni produkcija, neplačano delo, neobstoječi trg sodobne umetnosti in pomanjkanje sistematične promocije na mednarodni ravni. Preživetje v poklicu je mogoče samo ob zunanjem viru dohodka.
