Za razvoj in umetniško higieno japonske skupine Maywa Denki skrbi frontman Nobumichi Tosa, ki jo je skupaj z bratom Masamichijem leta 1993 ustanovil na ruševinah istoimenskega podjetja, nekoč v lasti njunega očeta. Srednje veliko podjetje za proizvodnjo katodnih cevi je preusmeril v podjetje, ki se ukvarja izključno z umetnostjo in kot pravi Nobumichi, Maywa Denki na Japonskem uživa sloves primerljiv s podjetji kot sta Sony in Panasonic. Skupina je prepoznavna po izdelani korporativni podobi, ki jo na nastopih poudarjajo s tipičnimi modrimi delavskimi uniformami. Svoj unikatni stil izražajo s termini, ki jih sicer srečujemo v proizvodnji: instrumente imenujejo "produkti", razstave in nastope pa "predstavitev produktov", v okviru katerih demonstrirajo način igranja na DIY robotizirane instrumente.
V Ljubljani je skupina Maywa Denki, ki jo tvorijo Nobumichi Tosa, Masataka Kimura in Yosuke Oda nastopila skupaj s srednje velikim zabavno-glasbenim orkestrom robotov. Koncert sam je izrazito humornega značaja in namenjen igrivemu seznanjanju z robotiko in filozofijo kibernetike, ki kot "reverse engineering" narave skuša razlagati kompleksne funkcije človeškega organizma. O članih skupine kroži legenda, da so svojega robotskega pevca umaknili iz nastopov, ker je zaradi neverjetno vernega imitiranja človeskega glasu preveč plenil pozornost frontmanu Nobumichiju.
Robotiko običajno razumemo kot nekakšno odtujitev od človeka, ki se stopnjuje s stopnjo neantropomorfnosti. Zdi se nam, da imajo različni stroji in mehanizmi svoje specifično, anorgansko železno življenje in mnogokrat pozabljamo, da so pravzaprav le strojna različica človeškega telesa oziroma telesne funkcije. V logiki Maywa Denki se nam robotizirani instrumenti prikupijo zato, ker so izjemno učinkovit spoj antropomorfnega in mehaničnega.
Maywa Denki so dobitniki več nagrad, med drugim tudi nagrade festivala Ars Electronica 2003 (Linz, Avstrija) v kategoriji interaktivnih umetnosti.
© Yoshimoto Kogyo Co.,Ltd. / Maywa Denki
