Stephen J. Shanabrook predstavlja dve seriji čokoladnih odlitkov: odlitke posameznih delov nasilno umorjenih ljudi, ki so zloženi v prikupne bomboniere, in serijo obraznih odlitkov mlajših moskovskih umetnikov.
Stephen v svojem delu izpostavlja dva ekstatična in hkrati travmatična momenta v zavesti: orgazmični višek in smrt, ki ju dojemamo kot vdor nedojemljive in nesimbolizabilne prezence. Prekrivanje obeh skrajnosti se v objektih Stephena Shanabrooka metaforično zgošča v brazgotinah še komaj prepoznavnih anatomij in v sladki tvarini čokoladne erotike v celofanu.
Čokoladni portreti mlajših ruskih umetnikov, ki koketirajo z večnostjo monumentalističnih posmrtnih mask na eni strani in efemerno banalnostjo potrošniškega konzuma na drugi, merijo na usodo karizme vsakega umetnika. Lahko rečemo, da je prezenca smrti in prezenca golega, banalnega užitka napetost, na katero nihče ne reagira pri polnem razumu. Odsotnost razuma je pravzaprav zapovedana.
