Projekt bi lahko imel naslov april: potrpežljivo čaka pod snegom in razvija korenine pod tlakom, dokler ga ne dvigne. Lahko bi mu bilo naslov in vendar: celo umetno cvetje na pokopališču sčasoma izgubi barvo (kemiki se nedvomno trudijo, da bi to pomanjkljivost čim prej odpravili), in vendar – šumenje ciprese v vetru, na zidu se sonči bršljan, skozi razpoko v marmorju pokuka marjetica ...
Imenuje pa se Provolucija Akcija. Čisto preprosto: gre za vodene sprehode (približno 2 uri) po različnih ljubljanskih lokacijah: Metelkova, Tivoli, stara Ljubljana, okolica Cankarjevega doma in parlamenta, na katerih usmerjava pozornost na številne užitne, zdravilne ali kako drugače koristne zeli, grme in drevesa, ki rastejo po mestnih zelenicah, v parkih, še raje pa na gradbiščih ali med tlakom – tam pač, kjer imajo mir. Večino teh rastlin ljudje poznajo zgolj kot plevel, ki ga je najbolje, če že ne zatreti, pa vsaj prezreti. Ker je mesto preveč onesnaženo, da bi rastline lahko pokušali in nabirali, je cilj projekta obuditi zavest o njihovem obstoju, ponovno vzpostaviti intimen stik z njimi in priklicati v spomin – najbrž prav zaradi njegove samoumevnosti – pozabljeno dejstvo, da je divje rastlinje eden glavnih temeljev človekovega obstoja.
Globoko se skloni; dovoli, da ti povem, kar vem.
Divje rastline so s svojo hranilno in zdravilno močjo prava bomba. Ne samo kulinarična in zdravilna, temveč tudi politična. Kako se upreti multinacionalkam, njihovim hipermarketom in tabletam? Eden od načinov je nedvomno ta, da živimo brez njih in se raje sklonimo nad navidez nepomembno in brezplačno zel. Da o eksploziji veselja ob odkrivanju, prepoznavanju, nabiranju in pripravi sploh ne govorimo ...
˝Naučili smo se posvečati pozornost vsemu, kar nas obdaja.˝ (pripadnik indijanskega plemena Pavni)
