Sonično gledišče je modularna zvočno – vizualna instalacija, sestavljena iz ''vmesnika'' po imenu Okrogla miza, ter komplementarnega modula po imenu 'Prizma'. Njima se je pridružil še tretji modul – računalnik avstrijskega zvočnega umetnika Ludwiga Zeiningerja. Vsi trije moduli bodo skušali odpreti fluidni prostor medosebnih povezav. Predstavljajo avtonomne kompleksne sesteme, ki so na različne načine samozadostni, vendar namenjeni za aktiviranje človekove fascinacije in – v najboljšem primeru – njegovi neobremenjeni igri. S pomočjo gibov po površini okrogle mize, ko jo sestalvjajo tri vinilne plošče, igralec vpliva na zvočno tkivo, ki pa nastaja tudi brez njega. Na ta način se vključuje v krožni sistem. Njegova vloga ni nič večja ali manjša od vloge tehnoloških modulov, vendar človek (kot vedno) vnaša v delovanje sistema ''smisel''. Igranje z mizo je podobno spiritualni seansi, še posebej, ker je igralo namenjeno trem ljudem – torej kolektivnemu igranju. Drugi modul je pretvornik zvočnih valovanj v igro svetlobe. To je optični sistem posebne izvedbe – prozorna posoda piramidne oblike napolnjena z vodo – tako nastane prizma. S pomočjo svetlobe reflektorjev, ki se lomi skozi prizmo, dobimo mavrično holografsko projekcijo. Ker pa je površina v stiku z zvočnim valovanjem, sepod vplivom sprememb zvokov spreminja tudi mavrično tkanje. Tako naj bi bilo v teoriji. Igranje z instalacijo poteka na način poslušanja zvočnega toka in opazovanja sinhronih sprememb holograma. Na ta način sta povezana sicer v osnovi zelo različna principa zvočne in vidne percepcije. Zvočno zaznavanje je še najbliže čutnemu – zvočna telesa so amorfna, fluidna – napolnijo prostor, so ''celota''. Vidno zaznavanje pa ustreza usmerjenosti, pozornosti, posameznemu, eliminaciji nepotrebnega – osmislitvi, razumevanju. Skratka: telo in duh hkrati.
Tretji modul – računalniški sistem in njegov avtor Ludwig Zeininger sta popestrila le otvoritveni večer instalacije.
