Delavnica femmeuses je preizpraševala nekatera ključna dela umetnic iz 70-ih, 80-ih in 90-ih let 20. stoletja, in sicer Laurie Anderson, Dare Birnbaum, VALERIE EXPORT, Yoko Ono, Yvonne Rainer, Marthe Rosler, Cindy Sherman, Sarah Lucas in Adrian Piper. Začela se je z analiziranjem video posnetkov predstav in vplivnih tekstov, potem pa predlagala vrsto ''remakov'' in šla skozi umetniške procese in ustvarjanje performansov. Namen delavnice je odkriti, kako so različna stališča feministične umetnosti vplivala ne samo na postmoderno umetnost, ampak tudi na sodobni ples in še posebej tisto, kar danes imenujemo ''ne-ples''. Feministična, lezbična in queer gibanja, še posebej pisanja Judith Butler in Eve Kosofsky Sedgwick, poudarjajo, kako pridobitev spola lahko obravnavamo kot performativni pristop. Delavnica je raziskovala, kako se telo sooča z različnimi vrstami umetniških medijev in predlagala analizo ter razširitev potencialov, odkritih v procesu, ki ga ponuja ''konstrukcija spolov''.