Okroglo mizo namenjamo diskusiji o položaju slikarstva in slike danes v Sloveniji (in širše) skozi izkušnjo in skozi misli njegovih ustvarjalcev, slikark in slikarjev, ki so zastopani na razstavi Čas brez nedolžnosti. Kljub dolgi tradiciji slikarstva, njegova pojavnost v času sodobne umetnosti ni tako samoumevna in neproblemska, kot bi se utegnila zdeti. Prav zato so razmisleka in pogovora vredne mnoge kategorije, ki se vežejo na klasično predstavo o slikarskem mediju in za katere je mogoče trditi, da jih je produkcija in misel sodobnega slikarstva temeljito prevrednotila ali vsaj opazno relativizirala (npr. vprašanje podobe, njenega statusa in avtentičnosti, status slikarske geste kot temeljno posredovane izkušnje, okolje Interneta kot prva »narava« sodobnosti, (ne)možnosti politične izjave v slikarstvu itd.). V pogovoru z umetniki se bomo dotaknili tudi institucionalnega in sistemskega okolja, znotraj katerega slikarstvo kot medij (ali praksa ali institucija) obstaja, predvsem v delu, ki slikarsko prakso sitemsko poganja, informira in/ali zavira in jo torej temeljno določa.
