Pax Slovenica problematizira eno najbolj razvpitih in delikatnih tem polpretekle slovenske zgodovine, ki se kaže skozi še vedno aktualno potrebo po spravi. Ker spomenika, ki bi se poklonil tako žrtvam partizanov kot tudi žrtvam domobrancev ni bilo, skuša Eclipse z metaforiko ljubezenskega akta kot pomiritvenega (spravnega) akta združiti dva partikularna spomenika v eno samo podobo. Ljubezenski akt se rodi med živim in mrtvim, rdečim in belim, žrtvijo in rabljem. A tako kot je nemogoče, da bi trenutki orgazmiranja vodili v skupno novorojeno življenjsko formo, ki bi presegla nasprotja obeh vpletenih, tudi sama tehnika izdelave, stereogramska folija, katere kvaliteta je ravno možnost simultanega opazovanja dveh podob, ne nudi pričakovanega zlitja le-teh in tako opazovalčevo oko postaja shizofreno, kot je premična in izmuzljiva tudi ideja same sprave.