Koncept nomadstva je izposojen pri francoskih filozofih Gillesu Deleuzeu in Félixu Guattariju (njuna dela so imela, skupaj z deli feministične filozofinje Luce Irigaray, izredno velik vpliv na razmišljanje Braidottijeve) in izraža stanje nenehne ‘vmesnosti’. Ta koncept je del Deleuzevega in Guattarijevega upora proti zaokroženemu, psihologiziranemu, patriarhalnemu subjektu, ki še vedno prevladuje v zahodni kulturi.
Nomad je popolno nasprotje zaokroženemu in statičnemu subjektu. Je nenehno v gibanju, ob nenehni (re)invenciji svojega jaza, ki je tipično fragmentiran in razcepljen, večno v nastajanju. Ta fragmentirani jaz, ta ‘utelešena razlika’, je za Braidottijevo idealno sredstvo za kritiko binarne opozicije med falocentričnimi koncepcijami jaza, ki še vedno določa ženske identitete. Še preden sta feminizem in ženske študije začela na novo pisati falocentrično zgodbo, ki smo jo sprejeli kot zgodovino, so ženski jaz v zahodni zgodovini vedno definirali v strogi opoziciji zaokroženemu moškemu jazu. Razdrobljeni nomad s premičnimi koreninami ponuja način, kako pobegniti iz tega zadušljivega binarnega objema: ženske naj bi ne bile več ali eno/ali drugo, ampak so lahko eno/in drugo, ne binarne, ampak večplastne, raznolike, fragmentirane. Feministična kritičarka Donna Haraway je ujela to idejo izginjajoče dvojnosti v svojem konceptu kiborga, bitja, ki je vedno eno/in drugo: moški in stroj, moški in ženska, eno in drugo… Rosi Braidotti je idejo o kiborgu vključila v svoje delo in ga primerjala z drugo hibridno podobo - podobo pošasti. V knjigi Between Monsters, Goddesses and Cyborgs, ki jo je uredila skupaj z Nino Lykke, svojo teorijo različnosti aplicira na zgodovino znanosti, zgodovino, prežeto s prevladujočo doktrino linearnosti, racionalnosti in objektivnosti. V svoji naslednji knjigi o ‘teratologiji’ – znanosti o pošastih, bo raziskovala predsodke znanstvene doktrine. Rosi Braidotti raziskuje ‘utelešeno razliko’ kot predstojnica oddelka za ženske študije na Univerzi v Utrechtu in direktorica nizozemskega Raziskovalnega inštituta za ženske študije, pa tudi v svojem kritičnem delu na področju ženskih študij, študij znanosti in primerjalne književnosti. Njeno delo predstavlja inovativni feministični pogled na znanost in tehnologijo.
Tom Paulus
