Stojan Kerbler je eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov in tudi ena najvidnejših fotografskih osebnosti bivše Jugoslavije. Zaradi številnih nagrad, ki jih je prejemal na žiriranih razstavah po celem svetu, si je prislužil naziva »najboljši razstavljalec v Sloveniji« (prvič leta 1969) in »najboljši razstavljalec v Jugoslaviji« (prvič leta 1970). S fotografijo se je pričel ukvarjati že v dijaških letih, bolj intenzivno pa po letu 1957, ko je v Ljubljani začel študirati elektrotehniko. Prva pomembna priznanja je prejel leta 1960, leta 1963 pa je s kolegi ustanovil Fotogrupo ŠOLT. Člani skupine so v slovensko fotografijo vnesli svežino, posvetili so se značilnostim fotografskega medija in skupinsko nastopali v javnosti.
Leta 1965 je Stojan Kerbler zaključil študij, se zaposlil v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem in se iz Ljubljane vrnil na rodno Ptujsko Goro. Včlanil se je v Fotoklub Maribor, ki je v drugi polovici šestdesetih let doživljal svoj ustvarjalni vrh. Ožja skupina članov, med njimi tudi Stojan Kerbler, je februarja 1971 v razstavišču Rotovž v Mariboru pripravila razstavo z naslovom Mariborski krog, ki velja za veliko prelomnico v slovenski fotografiji. Avtorji so predstavili neatraktivne motive, večinoma iz mariborskih predmestij. Na fotografijah so prevladovale temne sivine in črnine, kar je veljalo tudi za vsebino predstavljenega. Pripadniki Mariborskega kroga so negative prenašali v pozitive brez vsakršnih dodatnih posegov v temnicah, kar so označili z značilnim črnim robom. Ustvarjalni postopek je v celoti potekal med iskanjem motiva, zaključil pa se s pritiskom na sprožilec; postopki v temnici so bile le tehnična realizacija kreativnega dejanja. V nekaj letih so se posamezniki iz Mariborskega kroga uveljavili kot samostojne fotografske osebnosti, med njimi še posebej uspešno Stojan Kerbler. Posebnosti Kerblerjevega opusa so pretanjen smisel za prostorsko globino, uporaba širokokotnega objektiva, središčna postavitev figure v kompozicijo, neposreden pogled portretiranca v objektiv kamere, obvezen črn rob in izbira motivov, ki presenetijo z nepričakovano vsebino. Kerbler je v svojem okolju vedno iskal motive, ki jih je »vredno fotografirati«. Še posebej so ga privlačili prizori, ki so se jim napovedovale skorajšnje spremembe, zaradi česar imajo njegove fotografije tudi veliko dokumentarno vrednost.
Stojan Kerbler je leta 1971 je vzbudil pozornost z razstavo Portreti s ptujskih ulic. V naslednjih letih je nastajala njegova najbolj uspešna in najbolj priljubljena serija Haložani, vzporedno z njo pa Koline, ki jih poznavalci vrednotijo kot nesporni vrhunec Kerblerjevega opusa. Na pragu 21. stoletja je Stojan Kerbler svojo pozornost usmeril v staro mesto Ptuj; nastala je serija Dvorišča, ki se nadaljuje v sorodnem ciklusu Prostori. Od zaposlitve v tovarni aluminija v Kidričevem je Stojan Kerbler dokumentiral življenje v industrijskem velikanu, ki je po drugi svetovni vojni zrasel sredi dotlej povsem ruralnega okolja. Tovarniška fotografija, ki predstavlja obsežen segment Kerblerjevega dela, odraža vse faze njegovega ustvarjanja. Stojan Kerbler je razstavljal ali objavljal še mnoge fotografije, ki se zaokrožajo v vsebinske celote, med njimi so tudi Kurentovanja in Fotografi, portreti umetniških kolegov.
