Jože Barši je diplomiral iz arhitekture in kiparstva. Njegovo delovanje v umetnosti sega od dekonstrukcije kiparskega objekta sredi devetdesetih let, do obrata k nekakšnim arhitekturnim raziskavam prostora oziroma njihovi razširitvi v prostorsko postavitev, k uporabni, socialni in relacijski vrednosti umetniškega dela, do poznejših bolj konceptualnih praks, na primer hoje, zvoka, pogovarjanj, branj in registrov vednosti. V zadnjih letih ga zanimajo predvsem pozabljena in spregledana poglavja s področja politične filozofije in umetnosti. Teksti kot prepisi knjig, poglavij in krajših besedil ne nastopajo zgolj kot umetnostna forma, temveč vsebina, ki jo sam predeluje in posreduje javnosti.
Jože Barši je leta 1997 predstavljal Slovenijo na beneškem bienalu, dve leti pozneje pa zasnoval Javno stranišče, funkcionalno plastiko, ki je v okviru prve razstave mednarodne zbirke Arteast 2000+ na Metelkovi tudi v resnici služila svojemu namenu. Razstavljal je tudi na trienalih sodobne slovenske umetnosti U3 (Moderna galerija, 1997,2010) in na skupinskih razstavah 7grehov (Moderna galerija, 2004/05) in Oscilacije: 30 dni zvoka (Mala galerija, 2005), imel leta 1999 v Mali galeriji samostojno razstavo Hiša, leta 2013 pa obsežno pregledno razstavo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM). Poleg tega je sodeloval tudi na istanbulskem bienalu (1995), na 24. mednarodnem grafičnem bienalu (2001), v sklopu projekta Neobičajne dvojice v Celju (2001), na razstavi Walking (2001) in Pogovarjanja (2006) v Škucu ter na številnih drugih mednarodnih in domačih razstavah, rezidencah, seminarjih in konferencah. Je dobitnik nagrade za vizualne intermedijske umetnosti zlata ptica in poučuje kot redni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
