Marko Košnik deluje kot polimedijski umetnik od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. Sklada elektroakustično glasbo, razvija sinestetične inštrumente za rokovanje z zvokom in digitalnim videom v živo, režira in producira performanse, od solističnih do skupinskih, gradi poetske platforme in instalacije, ki jih razširja s socialnimi in tehnološkimi ovoji, vse do interaktivnih okolij, najraje programiranih na svojo roko.
Med najpomembnejšimi projekti / predstavami / instalacijami / nastopi, ki jih je produciral ali v njih sodeloval, sodijo: Stvar (premiera, Hfbk Hamburg, 1991 - Cankarjev dom, 1992), Opna 2 (premiera, Ostranenie festival, Bauhaus, Dessau, 1993), Cukrarna (premiera, Mediennbienale, Leipzig, 1994 - Cankarjev dom, Galerija Kapelica, 1995), A.B.Sence (Cankarjev dom, 1996 - New Moves festival, Glasgow, 1997), Parahouse (festival Ostranenie, kulturni center KIEZ, Dessau 1997), predstava za šest performerjev PA-RA (Cankarjev dom, 1998), 5 Sinestezij za zvok in gibljive slike (Kino-uho, Slovenska kinoteka, 2000), Desktop cinema (Kino Reitschule, Bern, Kino-uho, Slovenska kinoteka, 2000), Theothea (SKC, Beograd 2001), Operabil Kobe (Kobe, Maribor, Berlin 2006), otvoritveni performans festivala Transmediale (Haus der Kulturen der Welt, Berlin), serija projektov Electropera (Dunaj, Reka, Istanbul, Abrantes, Berlin, Helsinki, Mooste, Maribor, Ljubljana 2008-2011), Apres MIDI ( Predstava za robota in performerki, Galerija Kapelica, 2014), Zborogled (prenos zajemanja varnostnih kamer v Kinu Šiška, s številnimi predavatelji, in pogovori, 2015), STWST - Unfinished Bussines (nastop na spremni prireditvi Ars Electronica 2019), Zemljevid napak (KIBLIX, Maribor, 2023), TAZ - Začasne avtonomne cone (Predstava mesta, MSUM, 2025).
Prvi satelitski interaktivni program, ki je iz Slovenije dosegel 3SAT preko Van Gogh TV na Documenti v Kasslu, je sproduciral leta 1992 in prvi večsmerni net-cast v Evropi z berlinsko skupino XLR leta 1997 (Radio Študent, Galerija Kapelica). Leta 2000 je organiziral festival hEXPO, ki je s pomočjo 70 mednarodnih gostov tri tedne povezoval 14 koproducentskih lokacij med Mariborom, Ljubljano in Koprom. Redna oddaja "Inštitut Egon March predstavlja", ki jo je vodil na Radiu Študent (1992 - 1996), je prerasla v svobodno medijsko univerzo (MUU), s katero je iniciral Ministrstvo za eksperiment (RŠ, 1997-2000).
Z Inštitutom Egon March, ki ga je ustanovil leta 1986 je (do vključno leta 2023) realiziral 72 produkcij, od tega 28 mednarodnih, z več kot tridesetimi mednarodnimi sodelavci v šestnajstih državah evropskega kontinenta in v Mehiki, na Japonskem in v Indoneziji.
