France Kralj se je šolal na umetnostno-obrtni šoli v Ljubljani, kjer leta 1912 zaključi šolanje na oddelku Strokovne šole za lesno in kameno kiparstvo. Po šolanju se je podal v Celovec za pomočnika v delavnice podobarja Alojzija Progarja.
Leta 1919 se je vpisal na kiparski oddelek Dunajske likovne akademije (K.u K. Akademie der bildenden Kunste,pri profesorju von Heller, Schmidt in Mullner). Zaradi vpoklica na vojno fronto je začasno prekinil študij ob koncu drugega letnika akademije, junija 1915. S študijem na Dunaju je nadaljeval v šolskem letu 1917 in ga zaključi julija 1919.
Izpopolnjeval se je na slikarskem oddelku praške likovne akademije pri prof. Vlahu Bukovcu.
V prvi polovici dvajsetih let je med vodilnimi predstavniki ekspresionizma na Slovenskem ter soustanovitelj in na čelu skupine ekspresionističnih umetnikov, združenih v Klubu mladih, ustanovljenem leta 1921. Samostojno kot ilustrator ter na skupinskih razstavah z bratom Tonetom in člani Kluba mladih se je z razstavami uveljavlja doma in v tujini, najprej v Beogradu, na peti jugoslovanski razstavi leta 1922.
Od prvega nastopa v Beogradu se je Kralj med obema vojnama redno pojavljal na vsakoletnih razstavah avtorji iz jugoslovanskih kulturnih središč.
V istem obdobju je kot slovenski predstavnik v okviru Jugoslavije sodeloval na razstavah po Evropi in v Ameriki.
Honorarno je bil nastavljen na Srednji tehniški šoli v Ljubljani. Leta 1926 je z odločbo ministrstva v Beogradu nastavljen za profesorja oddelka za keramiko.
Okoli leta je 1925 vzpostavil klub mladih, jedro najvitalnejših umetniških sil na Slovenskem, ki se pred razstavo v Splitu preimenuje v Slovensko umetniško društvo (SUD). SUD se predstavi v Splitu, Sarajevu, na Dunaju, v Pragi in v Berlinu. Delovanje SUD je bilo sklenjeno z razstavo Umetniške matice, leta 1928, v okviru ljubljanskega velesejma.
Leta 1929 se je France Kralj pojavil kot gost skupine Četrta generacija, skupaj s hrvaškimi umetniki, na razstavi v Jakopičevem paviljonu. Predstavi večjo zbirko male plastike, s katero se intenzivno ukvarja od leta 1925 dalje.
V zgodnjih tridesetih letih se zgodi v Kraljevem opusu določen stilni preobrat. Motivno prevladujejo figuralne kompozicije, vezane na njegov intimni doživljajski svet, ob sicer poudarjenem kolorizmu pa ohranja ekspresivnost forme.
Ustanovil je umetniško društvo Slovenski lik, kot odgovor na ustanovitev Društva likovnih umetnikov Dravske banovine.
