Zajec je v svojem delu razširil pojem avantgardne umetnosti, ki ne samo, da razkriva strukturo sprememb v družbi, temveč prikazuje tudi najnaprednejše vidike te transformacije, ki se bo v celoti odvila šele v prihodnosti. Pomen njegovega dela so s samostojnimi in skupinskimi razstavami njegovih algoritmičnih, generativnih in interaktivnih del priznavale najuglednejše galerije, festivali in umetnostne institucije po vsem svetu, med njimi so na primer Nove tendence 4 in 5 v Zagrebu, Muzej sodobne umetnosti MoMA v New Yorku, Center Georges Pompidou v Parizu, Francoska Kinoteka v Parizu, Festival Ars Electronica v Linzu, Mednarodni grafični likovni center v Ljubljani, Umetniški center WRO v Wrocławu, Mednarodni simpozij elektronskih umetnosti ISEA in številne druge.
Edvard Zajec se je rodil leta 1938 v Trstu, kjer je v obdobju od 1949 do 57 obiskoval slovensko gimnazijo, na kateri je poučeval tudi Avgust Černigoj. Po gimnaziji se je s starši preselil v Cleveland, kjer je obiskoval Cooper School of Art. Kasneje se je odpravil na študij slikarstva na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1966 tudi diplomiral. Podiplomsko obdobje, v katerem se je izpopolnjeval v likovni umetnosti na Univerzi v Ohiu, je spremljal dvom v možnosti slikarstva v sodobnem času, zato se je že med letoma 1968 in 1970, ko je poučeval slikarstvo na Carleton Collegeu in Saint Olaf Collegeu v Minnesoti, začel ukvarjati z računalniško grafiko, ki je postala glavno področje njegovega ustvarjanja. Leta 1970 se je vrnil v Trst, kjer je deloval kot svobodni umetnik, kasneje pa tudi kot profesor risanja na slovenskem učiteljišču. V teh letih je v sodelovanju z inženirjem Matjažem Hmeljakom razvil nekatere od najbolj poznanih programov za serije računalniških grafik in ploter, kot sta na primer seriji TVC in RAM. Primerki iz teh serij so med drugim del zbirke Moderne galerije. Od leta 1980 je bil profesor računalniške umetnosti na transmedijskem oddelku Univerze v Syracusi. Bil je avtor univerzitetnega programa za računalniško grafiko ter leta 1982 tudi ustanovitelj prvega dodiplomskega programa za računalniško grafiko v zvezni državi New York.
Edvard Zajec je poleg uporabe algoritmičnih variacij za realizacijo svojih umetniških konceptov, ki so bili razbremenjeni človeškega faktorja tudi eden prvih umetnikov, ki je v povratno zanko računalniškega programja vpletel človeško spremenljivko, zato ga upravičeno imenujemo kot pionirja interaktivne umetnosti, ki jo je predvidel še preden so obstajala tehnična orodja za njeno realizacijo. Eden od zgodnjih poskusov tovrstne umetnosti je njegova interaktivna knjiga Informatrix iz leta 1979, ki jo je razvijal od leta 1972 vse do zadnjega zahtevnejšega projekta Spektralni modulator, ki ga je leta 2014 razvil v sodelovanju s KSEVT-om. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja se je zelo obširno ukvarjal tudi z vprašanjem časovnosti v umetniškem delu. To obdobje njegovega delovanja je najbolj zaznamovalo delo na področju abstraktnega filma, katerega začetek lahko sledimo že v leto 1971, ko je posnel animacijo v tehniki stop-motion Kocka: tema in variacije. Animacija je trenutno na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova na razstavi Mesta trajnosti. Paviljoni, manifesti in kripte, umetnikovi tehnološko nadgrajeni primeri tovrstnih računalniško generiranih abstraktnih filmov pa so na primer Chromas (1984–1988), Kompozicija v RGB (1988–1989), Orphics Sonatine 5’30’’ (1990–1994), Orphics 6.2 4’40’’ (1998–2000), glAmor 6’20’’ (2000–2004).
Edvard Zajec je umrl v nedeljo 25. novembra 2018 v Syracusi, v zvezni državi New York. Njegovo delo je odprta knjiga za prihodnje generacije.
