"Kot v vseh svojih delih, tudi v tem performansu izhajam iz svoje življenjske zgodbe in tudi ta performans je trdno zakoreninjen v izkušnjah hendikepirane ženske. Povod zanj je bil obisk pri zdravniku h kateremu sem začela zahajati pred kratkim. Brez kakršnega koli namiga je začel pogovor o tem, kako "so bili taliomidi (Thaliomide) grozna tragedija" in kako moram biti "zelo jezna" nanj in na medicinsko stroko v celoti. Ta pripetljaj me je šokiral in me hkrati spomnil kako zelo nemočna sem bila kot otrok – kako so me slačili do golega, me brezčutno opazovali kot objekt, medtem ko so me označevali, kategorizirali, definirali in re-definirali mojo lastno eksistenco. Spomnim se spominjati se vsega. V mojem otroškem spominu je posneto vse kar še v moji starosti priča o sramu, ki sem ga doživljala kot otrok. Spominjam se velikih besed, ki so jih izgovarjali; spominjam se njihovih priporočil, ko sem bila stara štiri leta, kako mi bodo njihovi umetni roki "pristajali bolje, če mi odrežejo mojo majhno dlan". Najbolj od vsega mi v spominu ostaja njihova groza ob pogledu name. Do mene so se obnašali kot da sem nevidna in nesposobna razumeti mnenja, ki so jih izrekali o mojem življenju in moji prihodnosti. Toda oni niso bili edini, ki so me obravnavali kot nevidno in nesposobno razumeti....." — Mary Duffy
Performans spada v niz performansov 'Prosthesis – Umetniški izraz skozi telesni hendikep'.