Večna medikacija / Endless Medication je gledališka predstava, ki jo je leta 2003 ustvarila flamska režiserka in performerka Marijs Boulogne. Po uspešni in odmevni predstavitvi na Festivalu Mesto žensk leta 2005 se je Društvo Mesto žensk odločilo za adaptacijo predstave v slovenščino in bosanski / srbski / hrvaški jezik. Slovenska premiera je bila izvedena 14. maja 2006 v klubu Channel Zero, AKC Metelkova mesto in srbsko-hrvaška verzija leta 2007 v Klubu Tiffany (AKC, Metelkova mesto).
Večna medikacija pripoveduje zgodbo o Rosi, dekletu, ki ne joče. Oplodi jo JesusChristMachine in kmalu rodi – skozi drobovje – božjega vnuka. Bog se pojavi v obliki govoreče žarnice, nosečnost pa ponazarja lubenica, ki raste pod Rosinim krilom. Ker se otrok razvija v Rosinem drobovju, zaustavi njeno presnovo: lubenico je treba razrezati/splaviti. Z božjo pomočjo Rosa končno (iz noge) rodi majhnega dečka, ki nikoli ne joka. Zgodba se zaključi z Rosinim zaprtjem v umobolnico, detomorom in procesom, na katerem je Rosa obsojena na zdravljenje brez konca.
Večna medikacija je performans, narejen v slogu ‘fairground’ (sejemskega) gledališča. Marijs Boulogne obravnava gledališke trike na otročji, luciden, pa tudi perverzen način. Skatološka moč je skrita za navidezno nedolžnostjo dveh energičnih, radoživih in brezskrbnih deklet. Neprisiljen, samoumeven način, s katerim se lotevata obscenosti in nasilja, vodi zaradi predmeta obravnave – spočetja in rojstva božjega vnuka – v obliko religiozno obarvane pornografije.
Ime dekleta – Rosa – izhaja od sv. Roze iz Lime (1586-1617). V Večni medikaciji – o čemer pripovedujejo tudi izkušnje številnih mistikinj iz istega obdobja – se verska ekstaza zlahka sprevrže v delirij z močnim seksualnim nabojem. Svetost in bogoskrunstvo hodita z roko v roki.
Marianne Van Kerkhoven
