Barbara Hammer je bila vizualna umetnica, ki se je ukvarjala predvsem s filmom in videom. Februarja 2012 jo je doletela velika čast: v londonskem muzeju Tate Modern je bila namreč njena velika retrospektivna razstava. V Muzeju moderne umetnosti v New Yorku je bila 2011 retrospektiva njenih štiriinštiridesetih filmov. Junija 2012 je bila retrospektivna razstava njenih del v pariškem Jeu de Paume.
Njeno delo razkriva in slavi ljudi z obrobja, katerih zgodbe še niso bile povedane. Njena filmska ustvarjalnost je večplastna, dotakne se najglobljih čustev in razuma občinstva, da bi ga spodbudila k družbenim spremembam. Za svojo trilogijo dokumentarnih filmskih esejev o zgodovini lezbištva in gejevstva je prejela vrsto nagrad, med drugim Nitrate Kisses (1991), Tender Fictions (1995), History Lessons (2000).
Njeni filmi A Horse Is Not A Metaphor (2009), Generations (2010) in Maya Deren’s Sink (2011) so prejeli nagrado Teddy za najboljše kratke filme na berlinskem filmskem festivalu. HAMMER! Making Movies Out of Sex and Life, knjigo spominov in osebno filmsko teorijo, so objavili pri The Feminist Press, City University of New York. Leta 2011 je Banff Centre Fleck Fellowship Hammerjevi pomagal pri postavitvi Sea Change (a poetics of the liquid state), interaktivne instalacije s petimi zasloni in prostorskim zvokom, ki preizprašuje načine razmišljanja o etičnosti pri nesrečah, povezanih z razlitjem nafte.
Barbaro Hammer je predstavljal KOW-Berlin.
