ELECTRIC INDIGO (Avstrija) “Imenovati Electric Indigo najpomembnejšo žensko na avstrijski elektronski sceni bi bila žalitev,” je nedavno zapisal Sven Gaechter, urednik revije Profil, in dejstvo je, da to drži z več vidikov – ženskega, elektronskega in mednarodnega. Skoraj dve desetletji uveljavljena didžejka in producentka Susanne Kirchmayer izhaja iz jazz in funk korenin dunajske scene na prehodu v devetdeseta, ko jo naglo prevzame moč Detroit in Chicago tehno temačnosti, ritualizma in mašinerije. Ali kot sama nekje napiše: “Dj nadgradnja glasbene ideje človekastroja” – človeški funk in mehaničnost stroja.
Eden prelomnejših trenutkov v njenem življenju je delovanje v sloviti berlinski ploščarni Hard Wax, kjer med 93’ in 96’ skrbi za nabavo in komunikacije. V drugi polovici devetdesetih že deluje skozi indigo:inc, platformo za večplastne zabave in multimedijske dogodke, kar hkrati vodi k projektu female:pressure, ki predstavlja pomemben prispevek k uveljavljanju žensk kot DJ-jk in producentk v svetu. To je baza in centralna on-line informacijska točka o elektronskih akterkah po svetu, njihovih lokacijah, glasbenih stilih in drugih promo informacijah.
Electric Indigo se na prehodu tisočletja spusti tudi v dva televizijska projekta, oba na alternativni postaji TIV na Dunaju. Oddaja Indigo Encounters je v sproščeni atmosferi, leže na plastični travi, predstavljala mednarodne goste iz glasbene industrije, ki so zavrteli svoje najljubše skladbe, medtem ko je ambiciozna TIVIT tedensko skozi celo uro obveščala o informacijskih tehnologijah, razvoju programja, tehničnih inovacijah, odprtem programju, problematiki zasebnosti in sorodnih človekovih pravicah.
Indigo:inc se reinkarnira kot prava vinilna založba, Electric Indigo izda dvojni mix CD skupaj z Acid Mario, ki v družbi Stevea Buga ter International Deejay Gigolos štrli kot vodilna nemška DJane. CD, ki namiguje na morebitno serijo female:pressure mix ali kolaborativnih projektov, pa je v resnici šele začetek Susannine aktivnosti v 21. stoletju. V sklopu famozne ZKM, kot del razstave Phonorama, s pomočjo prijateljic s celega sveta izvede elektro-dekonstrukcijo, ki razreže in reinterpretira svetovne himne v kontekstu glasu kot odločilnega trenutka ‘postati aktivna in slišana’ – European Voices. Skupaj z ‘anarhično’ violi-nistko Mio Zabelka redno nastopa kot avantgardno nastrojen Colophony Circuit, ki se pogosto pojavlja v živo tudi z drugimi umetnicami, kot sta na primer igralka teremina Dorit Chrysler in pevka Barca Baxant.
Vsi ti večplastni glasbeni vplivi so slišni skozi njene DJ nastope, ki jih odlikujejo novodobni elektricizem, smisel za dinamiko in heterogenost. Čutiti je tribalizem, prepleten z emocijo in ritualom, ki ga na nenavaden način prinaša doba strojev in informacij, katastrofičnosti in globalnega kapitalizma – samorealizacija v urbanem, protest nje v globalnem.
Nina Spavatsky